Epandja eli olo oyoongelwa yomauyelele Ovakwanyama oo eli oyeetwapo yongudu yovakwanyama ko Facebook. Oya totwapo nelalakano loku ongela omauyelele oo ena oshilonga, oo yoo taadulu okukalongifwa komapupi ta ekeya.
Saturday, August 13, 2011
Eshitokongo osho ngoo tomono: Rehabeam Hangula
Momukunda Ouhongo waNghikelwa moshitotopolwa shaHangwena moshikadjo Engela,omwali ovalumenhu vatatu, Nghitoto-nanye,Shitulepo naNdeshuuda. lwo peedula ngoo doushimba wokombishi penya ova kala nee hava udu omahepu kutya oinakulu noxekulu ovafya kefyo.
Oshapumba monale okaana kamone omunhu afya, voo novawambo ihava fatululile nawa ounona.keshe dula ohava udu pomukunda wavo tapafiwa nande ihave shimono. Ovatokola opo vakonge efyo nokulidipaa, lihafike kuvo.
Ongula ei taipi oshikudu otuna okuya komufitu wakahanamweno okolina oku kala,ovamati tavapangele. Kwasha, ovalumenhu vakufa omauta avo anangongo, tavai medimo londjila vakakonge efyo. Inavafika nonaululi (peengaba daNamibia naAngula) pomukunda Onghala yaShikondjo,otava ende tava shave shashi kaveshi apa tavelihange.
Mokufika pokamufitu kamwe,ovamonapo omukulupe ou nana womutoko kwali euya okulivatela. Onghulupela mokumona ovalumenhu vahomata nokomayo oyatilashi oitetene nodibo yayo yo nyonde vati ihaunyanyekwa pokakangwa. Ai, efyo shimba oleli! Vaingidila oshita, navo vatotelako.
Eenghatu ngoo nano nanee lwapo nomondjato ili komesho yavo, oikombo yambilikila eyoka! mbela mondjato omunashike? elipulo kukeshe umwe. Olukongo lefyo laxulila moihole, paife ondjato. Vatuleko ngoo kondjato okodumba ashike yoimaliwa yomafo iyadi dooo...enghudafana dayamo. Ovatokola oshimaliwa veshiye pokati lutatu,keshe umwe shaye.
Ekoto olili pamwe noulai, yoo yanakaidi nayo otaivalyata shashi okwasha nale. Ovakufapo peembongo vakalande oikulwa nokapwaka poShumbwateta .Nghetoto-nanye okwati oye takalanda oikulya. Eshi nee Omutima wamukweni oshilongo shiili,okwa kwatwa komutima munene. okwatokola opo moikulya atulemo ohefa opo vakwao vakafye, yee taningi omuyamba akufepo oshimaliwa ashishe. Eshi nee vati shekunan gela oshina ounongo wokukulya, shoo eshi shili konghumbi oshongo shili kevale, oinyanyekwa ya kashakena nee nomutenya. Shitulaipo na Ndeshiuda navo onga shikwao. Ova dilaadila vapitifepo mukwao voo oinima vei ende pokati ashike luvali. Oveli kunda kutya eshi teuya na tumutwe oshiti okufya. Nghitoto-nanye mokualukila kuva kwa ,oshongo aningilwa nokutwalako iimbala.
Oushi nekutya nakaidi kahalwenya okwali ivakwete, ovalyapo oikulya oyo yatulwa oudio kunakufya Nghitoto. Ai, Paife shipanga otanyenge nee Nangolo...Ndeshiuda na Shiulaipo navo ovekelikola emeke.Ovadali nava hekelekwe! Ovalumenhu ava efyo ovelimona ngashi velikonga. Paife oshimaliwa oshalye?
Efyo noluhepo ashishe shimwe: Jackson Wayulia Wahengo
Mandume eshi a mona kutya kape na vali omhito imwe, okwa popya ta ti "Nena tuu eli oshilongo eshi otashi mono mwene. Ye nee mwene washo oye ou te shi file." Opo nee Mandume okwa lombwela ovamati vaye tati: Teeleleni, ame nandi umbe tete, opo nee tamu hovele okuumba." Mandume ye mwene okwa li ha umbu lela. Waye ngee wa topa oholo yao ihai wile pedu nande, okomunhu ashike.
Hano manga ohamba yokapekwa yaMelulo ya li po tai lapeke ekundu komesho yayo, nani mboli oholo yomutondi ye mu xutuka ndele tai mu kumu okuyukilila medimo. Nokudja opo ohamba inai dula vali okuninga sha.Omalenga aye okwe mu humbata po, shaashi ka kwali afya pefimbo olo. Opena ehepu limwe tali tongo kombinga yefyo laMandume mOshiingilsha la tolokwa ku Keiling(Jornal de Angola,18 de Abril de 1994p.11) Ehepu otaliti eshi Mandume a mona kutya kapa li vali omhito yokuxupa momake ovatondi vaye,okwa pungululila oshipala shaye kovana ovamati vanakufya, ohamba Weyulu ndele te va pula ngeenge vo ova hala okuninga oihakanwa yoindele oyo. ngaashi vo ve shi tya kutya, vo ova hoolola po okufya, shi dule okukala oihakanwa yovatilyane. Eshi ve shi tya ye Mandume ota vilula outa waye, te u ulike moipala yavo aveshe vavali, omo wa topela. nolwaxuuninwa, outa okwe u liulika ye mwene ndele wa topa. Ola li eti-6 Februali 1917 a fiya po oshilongo shaye pamwe novakwaita vaye ve dule 30,va fininikilwa ketanga laMatt J.de Jager"
Okamepo kokoutokelo: Ladyheart Ya Heita
Efiku limwe lomomafiku meumbo latate Neumbo mo shivanda shanghatanga omwali kakandona umwe Tuulikefo, akala hadinine ondjeva yaye. Hano nge omumati teya kuye opo kwooko ashike nde haku taulukuka nande ondjeva. Poushiinda shavo meumbo la tate Ndiyela omwali ekanda limwe Ndatulonya, latokola kutya otali kongo ondunge opo litauluke ondjeva, telipopile tati mwaati ondjeva ya Tuuliki ihai taulukwa, mmm ondina okwitauluka ame.
Ndatula osho akongo ondunge fiku limwe, talombwele Tuuli tati ondahala ukateelelenge koutokelo lwokomatango kwii, yee Tuuli tapula vakwetu Ndatula, koutokelo okuna shike tashikaningwa komatango? Ndatula tanyamukula tati, ondahala tukaunde omhepo yokomatango ngee takuningine ohaikala iwaa lela nohaipepe nawa.
Tuuli telimemesha tati, ngheengo ndadile oinyenye ndishiude ondahala okwiishiiva, natango telimemesha tati ndee Ndatula oushi shihapu waa. Komatango kwafika vovaya koutokelo,eshi vafika yee Ndatula otati opo nee wuunde omhepo ei ouna okundulamo oikutu yoye. Mmmm, Ndee Ndatula aame ndikale hamunghele umone epenge lange ilo, itandishiningi! Nd atula tanyamukula tati; itandilimono kaya,Tuuli afya ohoni telidula aude omhepo,eshi amana Ndatula tati....
Paife opo tuunde omhepo otuna kukala twambunya twaataalela koutokelo, ye Tuuli tati eewa, mmm nde oshiyolifa wani Tuuli tapopi nohoni. Eshi vambunya yee Ndatula otati.....aaaaaa! omhepo inyenye nee nawa, ye Tuuli aye wani ame nghuyuudite nande wani.Ye Ndatula tanyamukula, ohashimbala weeheudite shili molwetomheno kutya ouna eembululu mbali konima ame odina ashike imwaike sho osho uwete ndina okuyuuda nawa shaashi otayendele pamwaapeke. Ye Tuuli tati paife ondina kuna ngaheilipi nee? Ndatula tanyamukula hadiya ndikonge ondunge, yee Tuuli diladila nee tweendelele shaashi naame ondahala okuunda omhepo. Ndatula ye otati; paife opo wuunde omhepo odina kufitika ombululu yoye imwepo. Tuuli tapula toifitike ngaali? ye Ndatula, teeelela otoshimono paife! yee Ndatula otafininike ongenga yaye nokuli mu Tuuli, eshi ngo afendafendako yee Tuuli.....aaaaa! uuuuu, omhepo odiyuudite nee paife Ndatuu, inyenye nee mboli.....eshi ngo Ndatula takufamo ongenga yaye yee Tuuli otati: Ndatula inondjapo nade pombululu opo shaashi ohaikala ndiliimbe omhepo inyenye.Ndatula teliningifa tati naame ondahala yo ndikaunde omhepo mukwetu!
Oinima ohainingwa kovanhu: Naholo Ak Junior Citizen
Oinima ohainingwa kovanhu,novanhu ohavaningi oinima. Opali oukadona omahewa akula,Talohole naMekeloye. Omahelende aa avali okwakulila pamwe,nokwafikola pamwe nafiyo vamana elilongo lavo.
Meekeloye amona omuvaleki odula yaye yotete eshi atameka oilonga,nomumati waye okwali Dave. Mekeloye vahombola naDave waye naTalohole oye ali oshinghumbi shakula.Mekeloye ovo venya oukadona-dona inavamatulwa nande onale omanga Dave Naye nghee adalelwe eyuulike nande ombutu. Efiku lavo lotete mondjuwo kapena nande oumwe akuma mukwao. Efiku etivali leya Dave otayoono ashike taili eemofi dayo. Mekeloye okuwete ashike omwedi welidenga penya.
Mekeloye okwaloloka nopo okwatokola alombwele kahewa Kaye Talohole. Ovakongapo ondunge opo Talohole euye fiku olo kongulosi keumbo lehewa laye vo vaninge ngaha: Mekeloye monduda nandjemo tai kokandjuwo ye Talohole euyemo manga mwene iteshi monomo vati. Elalakano okukatala ngee PuDave opo ngaho ili ina omwenyo.
Talohole okwaya naana pefimbo ngaashi olo opewa kehewa laye Mekeloye. Otundi eshi yafika oyo vaudafana, Mekeloye monduda tadimo akatale Talohole pondje yeumbo. Ovaudafana nawa kutya indamo nee ndele tomupamadala nawa nawa nge wamono kutya nepokolo okwahanya ove todimo divadiva ufe tokashitama ame haiya ndiyemo tukaninge.
Omahewa aa avali ondati okwakulila pamwe, osho tashiiulike kutya kamali nande hama dulu kuliholeka omatako nande nande. Talohole omo keya nokuli, oushi nee kutya ou Talohole oinima okweilola nale okushi naaku hakudililwa nande Dave okwali inaninga nande onale oinima yafa opo.
Mefimbo lininilela okakadona omumati okemuetamo nokushilongapo inakakandjamo nee vali ngaashi kalombwelwa kumukwao. Eshi vamana, okaya kumukwao ndele takati oh omushamane woye okuna epuko lakuuula, oyo ngaho itailinyenge oyo. Indamo aike ame ohai shuna keumbo ashike nomongula ohandi aluka itale. Oixuna oidule yombwa mwati. Mekeloye okwelipula ndele tafuda mokule, Monduda inayamo nande okwa kala telipula nghene ena kuninga omuholike waye. Ou Dave monduda ota hadauka nale, eshi alya ineshilya nale ye omunhu wovanhu okufi ngaho oveshininga naMekeloye. Osho ngaho akatala apa paya omuholike waye nghe adilemo konima yomauwa oo ina mona nale ndele inaalukilamo vali.
Efiku lalandulako mekeloye okwa tokola apamadale mwene yeemwene inahala vali kukwafelwa. Mokati koufiku mwinya mekeloye eidika eenyala omunhu womukadona, uh okwandja omaxwilili atameka keexwiki ndaye nafiyo okoipanyala yeemadi Dave oshikumbwati okwali ayambekwa nasho. Dave mokukwatwa ngaha okwatanauka aninge ngaashi aningile omafiku avali apita. Ove wauda nale pehovelo kutya inamatulwa nale, Dave okwadidilika kutya mekeloye otakakama koo kuhena utalala, okwayamo tati ondishishi oyakula ndele liidinika ngaashi waninga nale kadona lange. Mmmmh Dave ye hakwatulapo oundjuu waye osho, meme pombada ovayapo namekeloye tavaalukilepo oshita. Mekeloye ovirgin yatekapo kuDave ngaho efiku olo ashike opakala oilonga. Ovakala ngaho nee tavali ondjuwo yavo vamanguluka .Talohole mboli kwinya Dave eshimana nale .okwakala nepunda laye tamono ounona vatatu(elongo).Nonande Dave keshii nge okwadalako elongo kwinya mokukengelelwa kuMekeloye nehewa laye. Konima Talohole okwa kakoshwamo elongo laye nonande mwati ihalikoshwamo mukweni ehepo.Konima yeedula 3 Dave okwa kakwatwa kodido oyo yakwata olutu alishe nafiyo yemutwala mefyo.okwafiya Mekeloye ena ounona vouhamba okamati nokakadona. Talaohole ouhewa wavo waxula omolwa omaulai avo.
ENYONAUKO VAKWETU :Queeny Namundjebo
Ondula yandjako efimbo ngaali oshilume-nyuumbo shimwe okwa li sha findikila kahewa kasho koutenya keumbo letu . Hano omumati owambuletu yee ou shinyuumbo-lume okaume ka kakandona ou eya koutenya meumbo letu. Hano osha li nee ngaha kutya omumati oo mboli omuhomboli ena nolinga nokuli kwali fiku olo eya. Hano omulumenhu ou mokumona kutya meumbo omu veya omuna omafamba oo okwa tokoka olinga komunwe okwei pweyako nokuli osho. Oinyanekwa eshi ihai shakene namutenya mboli tatekulu umwe okwa mona nghee omulumenhu oo tapweya olinga yaye ndee tei tula melimba yoshuta oyo kwali andjala. Hano omulunmenhu eshi aka pewa oshipopiwa okwa tameka nokuli vati OI! meumbo omu omuwa kutenywa omunhu mboli omu ame naame oko haiya ndikonge mboli. Ovanhu veli teya oshindjola yee mboli ou tatekulu omulumenhu oye ngaho ano ngela.
Oshivilo Shatameka eexuxwa tadi teka apeshe opo. Yee omulumenhu oye tuu oo okwa yamo vali nalimwe nokuli. Queeny ehena utale apa nghelo, osho ngoo ndafa daunda to ifanwa meumbo omu. Ame inai hala nade kundingilila vakwetu okaana oke li nyengifa omutima wange aka ndee ondi wete kutya meumbo omu oha twaalukilemo mboli. Fyee okwa li ngaho tushi omulumenhu ota shendjula mboli hakwe litulamo ashike. Aka ndingunukako yee otau fanange vali nokuli vati okwahala oka nomola kange kopeke. Oi, omulumenhu ota xweenene kaanave. Mboli tatekulu oye ngoo tatale. Eshi ngaho shekeya oku topifa oshambanya penya yee okwa vakula okwooko kange vati, oi vakwee ohai monikila mwiikawo ame okaana aka opo ngoo hai kaholele moipafi yeni apa ondeka hala nai. Tatekulu ine li kwata nande okwa fikama taiti; Oi, memnhoove oweli tumba ashike ame nghihole mavaya nee, ouna ngoo eengombe nei? Sho oshinyuumbo mati tashiimo shiwete shapandika, ehee iii ame tatekulu eengombe edu toyele. Ka kwali twe shii teelela nokuli loo epulo likwao oleya vali: hmmmmm eshi nee wahala oka tekulu kange owahala okuhombola ombada hano? Loo eenyuumbo uh omwalikadi muwa ngaho otahombolwa nande ombada atye nghishi ningi nokuli.
Hano tatekulu ina kwataakwata okwa ti atye ove oho xunu mboli wani ngenge owahala okaana kange kufamo manga olinga oyo watula melimba yombulukweva yoye omo. Omatwi omulumenhu pakalalalalala. Oi okwa kukuta ngaho ngoo nee shaashi kewete vali eshi taningi olinga okwei kufamo vati ahawe aka okapapa ashike ndihole kundjala nditilife ovanhu. Omulumenhu otwe mudile ondjala ndee noutenya ineu mana vali vati okwai fanwa kumu kwao eli kengela ena okaana keundite nai, ashinga aya netuwa laye kakadona afyaala koutenya komuholi wovakainhu ou.
Friday, August 12, 2011
Ndaafita Nekonghola: Ismael Neumbo
Omunyeumbo Ndaafita yaNdjebo okwa kala naNekulu laye Mukwahongo waHailapa meumbo lavo, pomukunda Onepandaulo moukwanyama. Ongeleka yavo Okamupanda, eekamba opumukotola nongeenge opwa pata okoshivanda shanghatanga.
Ndaafita okwa kala omukongo ye vali nge te ku umbile outa wanangongo ava vena oipupulu ohava ti vati okadila oye mwene ha hoolola nge ota ka i kexwanga ile ote ka denge nomako.
Ndaafita okwa kala omunhu wovanhu ashike nee eshi ondjaba i he na efungu Ndaafita okwa kala ehole poshidimba shimwe tonyengwa, unene tuu metiti oto mu dipaelemo.
Efiku limwe mangha a li tashave mekove laye okwa mona ekonghola tali kunghula nongubu, ye te li li honyaekele, ta pona eelata domate, nekiya lomutyuula lemutwa ine li uda nokuli. ekonghola ola ka uda nee eshi a lyata po okati kakukutu lo ta li fadukapo nde ta li fi nee Ndaafita. I ha fe omuku ihe ko.
Konima yokafimbo osho ngaho e shi pondola oku li kufa ofika, te li eta keumbo, te li pe nekulu laye e li lafe oupuka ngaashi he shi ningi shito.
Omukulukadi a mana okuteleka, ta eta nee opo mwene womakuva a dule okutaulika oshedi, ekonghola li uye ka li na okaulu kamwe. Omunyeumbo Ndaafita okwa lalikida nekulu laye nekoto ta ti: Ta, ha u wete ko Mukwaho? Oinyengandunge ohai ningwa ta! Kaume ekonghola latondokifange ta li twifange nokomakiya lina onapo ngahenya nde mboli eima o li na ashike okuulu kumwe.
Mukwahongo okwa ya mo afya mwene ounye ta ti: Oshilama shekonghola loye omo shi li mombiya ame oove nda ningila shi ninge shokonguloshi pamwe oto ti onde shi lyapo. ohoni apeshe opo.
Thursday, August 11, 2011
MeeNelao naKaboi: Precella Nangula
Vaholike pwilikineni okahokololo konena. Momukunda omafa moukwanyama omwa kala omufiyekadi umwe menelao nokamona kadona kaye Efaishe. Ava vavali ova kala meumbo lavo ovo aeke eedula dihapu. Nghene ngaho tate makuva mwene weumbo a file menelao ina monapo vali omushamane umwe. Efaishe okw filwe ohananaelela kuxe eshi a mana owenda. Menelao okw kala noku tekula okamona kadona fiyo kakula. Eshi Efaishe a kula eli mondodo onhi8 ponyika, okwa monapo omumati u1 wommbadja ha lifa eengbe poushinda wavo.
Omumati ou wokambadja edina laye olali kaboi. Menelao okwa didilika kutya okamona okena omumati. fiku limwe manga tava tu, okwe kapula tati , hati Efaii hano oho kala naana tongungu tula shke omaufiku? Efaishe ta nyamukula ina teli patana aaye meme ihandi ngungu tula shapo oho udu ashke eshi handi tu eengodi ame handi handauka. Ina ta pula vali , oho pita pitamo ne oikwaishke.? Meme to pulange oixuna ame ohandi i ashke koixwa shashi ohandi nangala ndaku ta. Menelao ta efa ashke okwa kala ngaho e wete kutya openasha. Menelao okwa kala omukodi mara hawo naana osho ngaho sha telelika omudali keshe akale , shashi ka pena ou a hala okukala ina fukika. Menelao okwa lombwela Efaishe kutya okudja nena oto nangala nemonduda yange ame handi nangala omu ho nangala shashi kashiwa omunhu ho kala to hadauka uli monduda imwe oshiwa ngaho ho shedje. Efaishe okwa i tavela ngaho nande kali a hala shashi omukulunhu omukulunhu ashke. Efaishe ovali va kunda fana nakaboi waye ngaashi shito kutya otashi dulika euyeko oufiku oo.
Elao olali apa kutya kaboi ine keya vali oufiku oo omolwaomaimbo. Menelao ongula eshi a pita okwatya kömona ombili kadona kange mboli oho hadauka ashke shili.Inandi mona mosha mwi. Ashke nonena omo ngaho to nangala monduda yange shashi onguloshi ino hadauka. Efaishe okwali teli tumbile oumbo kutya eshi taka teka komatango kaboi waye oteke mulombwela ashke kutya okwa shedjela konduda ya ina. Omupya unene menelao okwa lombwela Efai ekombe meumbo fiku olo manga ye taka teka. Eshi ha kuti oumbudi iha u yofwa.
Kaboi shashi ali ku telela omuholike waye aka teke nde inaya okwa tokola aye keumbo lavo omauvalelo nge ali wa. Oufiku kaboi okweya aukilila monduda yaEfa waye ngaashi shito. Okwa fikila ta pamandala , ye ta popi . Ombili muholike inandi dula vali kuya onghela ngash twli tw kundfana ondali nda hangikapo koupyakadi.Kaboi ali kupopya omunhu okwa mwena ashke, ta twikile . Oto pwikininenge hewa penduka ne mukwtu tu ninge keima ota kushi. Okwa kufamo oikutu yaye tadula Efaishe waye. Eshi ngaho aningako kashona kashona menelao memhofi okwali mo ngho nghela nghiti kali akofa okwali teli ningifa. Ye ota pula olye hano ou talondakanange . Ye kaboi mokunda ondaka ya inamwenyo otake kama ashke. Aaye ombili meme okwali ndishi oEfaishe. Ombili mbili meme ombili ngaho ota yambuka ne tai. Ye inamweno kanave kokoElia hamba kuna ngaho omikalo nande nande., nde osho ashke to i pweyamo ngaho. Kufamo ngaho to ende kashonanakosha.
Oh okamenhu oka tila inamweno okwa kayamo ne tati tu ninge ashike shitenya oinima kaina eshi hai ningi ashke ino shi tonga nande kuEfaishe. Oh Kaboi atwikila fiyo vamana , Inamweno okwe mukunghilila ehe shima kule nande kuefaishe , ye temu lombwl kutya mongula naye ashke konduda yaye shash vonomona ova shedja eenduda . Opuwo Kaboi eshi aya ye inamwenyo ote li popile. Oh vakw2 okambwela kokoElia inaka yambekwa tu aka. Efaishe keli tu melao ou. Oshili ondina okuningapo sha itatu kala ashke hatu lilwa oshilongo kouhanona. Efiku lashikula kaboi okwaya ashke konduda ya inamweno yeEfaishe okwa shuna kwai yaye. Kaboi ye oha popi ne. Okwa tameka nokuli Efaishe muholike omwati ne omwashedja enduda nanyoko. Onde mu mona ngaho nena keteko talombwelenge oshke ihoya vali kuteka hano? Oh, inamwenyo hakwa mwena tu kaboi ta ningi ngaashi haningi shito taku famo oikutu yaye noya inamweno opuwo .
Eshi ngaho alondakane inamweno ye ote li ningifa okaboi tuu natango. Hano kaanave ouna odino? Ye kaboi nenyeme oh ombili meme okwali ndishi owati omwa shedja enduda. Ye menelao twikila ngaho ne shashi oweya nale ko okwa toka, oto shuna vali uye peni omaufiku. oh, okambadja kamona kutya inamweno okwafa a hala lela mboli nde taka ningi ne lela oshimati. Inamweno osho eka pula,Haiti kaboi ngee atushe naEfai otwa kala voye onai ne hano? to ningi ngaho nena ouli kwaame mongula okuye. Ame handi ningingaho handi ku dipaele exuxwa doye fiku to uya kwaame. Ye kaboi aaye nasho oshili nawa meme. Kaboi eshi tai ye inamweno otemulmbwele kutya mongula inda nekumukweni shiimba naye okwe kudjulukwa, ashke ino shimakula nande shapo tya ashke okwali wadjapo omafiku aeshe oo.
Kaboi eewa meme, eshi eli mondjila tashuna ote li popile nhe. Mboli Efa oinima keishi kaya meme waye xwepo vali. Efai oha kala ashke amwena afa ongobe yekumba. Meme waye ohe linyenge nawa. Ashke kalunga kange nakwafeng ngaho Efaishe wange eehe shi mone shaashi nge osha monika elengwa lakula. Opa pita omafiku avali kaboi opo aye ku efaishe waye eshi aya kwinya okwa ningako ashke kashona ye ota pilameneko fiyo ota kushi. Ashke nande ongaho Efaishe kali nande eudite nawa oteli pula noudju kutya oshke kaboi ashedja, kaboi ngaho ou ihe mukofifa omaufiku paife oha ningi ashke kashona noku kofa.
Efaishe okwa limbililwa yo vali kekwatafano liwa lili pokati kaina nakaboi? Ina ngaho ou ehe hole kaboi paife iha kala inatya kunda kaboi nge owe mumono. Kaboi ye ota twikile ngaho nokuninga ngaashi alombwelwa ku inamweno olufo lainamw ihe li faula nokuli ashke kuEfaishe ota faula. Efaishe okwa to kola akonakone ekwatafano olo lili pokati kaina nakaboi waye tali limbililike, oufiku umwe okwa uda konduda ya ina taku popiwa. Okwa penduka aka pwilikine kutya olye ta popi , eshi a ehena popepi okwa didilika kutya ou ta popi ewi eli tali popi ola kaboi. I ta hale oku itavela okwa to kola aaye monduda nokalamba ka tema opo ngaho atale nge oye shili. Okwa pitilamo nokuli shashi kapali pwapata. Oh aatye oixuna omunhu okaboi waye. Ina okwa yamo nelengwa , haiti Efaishe nghene ngaho twa kala ovanhu tave li nangala ohava minikilwa ? Oku kaboi omutwe owa dinda ashike.
Takutwikilwa.............
Wednesday, August 10, 2011
Ondjala ohainingifa ovanhu oinima inene: G Man Ndyukuma
Okahololo kondjala: mounyuni wohamba kapuleko ka waandja,otakuti omwali ondjala,ei ita inuwa meva po kapena mwali atala mukwao ile aka walokwa nako oko hoyaama nako.omunyeumbo umwe okuna nee etungu laye,na nekulu laye. voo vena po oohembudangele,ovali voilya venya hakutiwa uhena mutanda kuna ngobe u hena maona kuna oilya. ai nakaidi kahalwenya oku hali oya pumako no kuli,hayukilila eumbo lomunyeumbo ou......kikikiki oi, omushamane ihakofa kunakaidi oye veetamo lela, kongadjo nee metungu lavo okwali kuna oitila lela yoo oyo nhee ohembudangele valifende ongula nonguloshi shaashi ngalamwifi yashiteni keli omutumba pongalo okwali kafa ondjodi ihaka monika tuunande.omunyeumbo ou okwali ena ngoo eenghwandabi dili ngoo nanho-nanhe lwaapo. nokwatokola axupife eumbo laye ngeno vati kunakaidi kahalwenya ngeenge atomopo imwe......ta hahahaha oixuna oifike peni? oixuna yomunhu oidule yombwa yee omushamane hata ufana nekulu laye osho...heee....
Yee omushamane okwa ufana nekulu laye vaye koshuunda opo va tomepo ongobe imwe vakandulepo nakaidi kahalwenya. omunyeumbo ou ina ifana nande ngoo mushiinda euye vayuveko kongobe(nghwaya) okweitoma ashike ndee taifana nekulu laye emukwatele eshitayuvu....taa ..........omushamane eshi tayuvu omukonda owayuka ashike keenyala da nekulu laye. yee omukulukadi tati totetenge nena mwaliwange yee omushamane hee ngeenge ito kwata kamulya ngobe nghwaya amushe no vana voye. yee nekulu hateliteekapo osho shaashi omukonda owayuka ashike kolutu laye.omunyeumbo eshikwali takongo eshimona nhee tatanguna, nee tambweta shinya afa hasho ahala.'itamu ili nande amushe noinona yoye '' amana kuyuva ongobe yaye ndee teitulapo naana oshimwene kepo,yoo ombelela imwe teidingula.ashike ina lafifa yoo ngoo nande oko okaana kamwe ile omukuludi waye tuu.ai omapata atukauka omukulukadi novanha tava li oitila mamga omunyeumbo tali ongobe hakatumba,...........hahah aha......kikikiki....aaye. ai shipanga osho anyenge nangolo
Okateengelelo kaeta oupyakadi meumbo: Tobias Heita
Nda dja nee oudja nena vakwee... handi ya ndimu kufileko kashona: Vati ounyuni manga u hali neputuko,ovafyoona ova kala veheshi nokatengelelo(esipili) nonghee hali longifwa,omufyoona umwe osho nee apewa ondjabi ya kola komunghona waye,mokuya keumbo okwa pita pofitola opo a landele nekulu laye oikundifa,nakulandifa okwe mu lombwela opo a landele nekulu okatengelelo shaashi oke holike nawa koomeme. osho a ninga ashike kali a tala kutya oshike, mokufika meumbo ta ifana nekulu laye nelimemesho yee ota yandje oikundifa ya nekulu. hahahahahahahaha! nekulu moku patulula oikundifa eitale ngoo nokakulukadi take mu tale, okwa fula nokwa handuka neenghono ndee tati: memememe nghee tolimemesha osheshi wa etamo omukulukadi woye umwe mupe,mutambula ina talange vali naye paife ngaha. omushamane takufako atale tuu nokashamane take mutale, okwati tatetatetate nghee ndali kuufana mboli oulimo nokashamane keli ngaha meumbo lange? olwoodi la tameka...shalongo pwekeya mushinda halongifa yoo esipili,hewa teva kufa kumwe, hahahaha!
Oshili oshafuta etimba: Eunique Heita
ohandi kala nda hokwa ouhokololo veni naame ondahala ndimu hepaununine aka: opali omushamane momukulukadi waye nokaana kavo nokambwa meumbo. molwaashi pomudingonoko ayo opali pena eendja damadu keshe efiku ohava monopo oshikulya shipe manga inava shilya ohavape okambwa kavo oko keshilole tete nongeenge okambwa inakaningasha voo navo tavali. efiku limweovelitwa oundja vawa vawa tavape tete ombwa ngaashi haveshi ningi shito nokonima yefimbo tava hovele okulya ngaashi shito eshi vamona kutya kapena epuko...
konima yokafimbo okaana okaka danauka navakwao nokambwa oka landilako inapapita efimbo lile koo okaana okaaluka taka kuu kelikwete shambada mutwe takalili okambwa kako kafya. voo ovadali omatwi pakalala, oikulya ei twalya nani ihai liwa ohatufi nena, ovatokola veli hepaulule omatimba avo opo vafye va diminwapo, Omushamane oye atameka: ombili muholike wange okwali ngoo haivake pu numba eshi ndadile omu odula inya nda ningile oshivike nghiile kohambo shili.. omukulukadi okwati aaye kashina mbudi mushamane wangee okaan aka kalandula shiveli kakeshi koye oka mushiinda avakelepo ngoo eshi wa pangele kombaye.. aveshe ova dimina oku diminafanapo. okonima ashike yokafimbo kanini opa enda otuwa popate ko okaana; okatuwa aka ka lyata okambwa okakee! omushamane oh okambwa mboli inakafya koikulya ei twalya? ukwanangobe ila ulombwelenge nawa utaa. ai ndee ukwanangobe teu toolamo nee keedibo domushamane
Monday, August 8, 2011
Omumati womukwanyama tatangwa: G Man Ndyukuma
Omumati moukwanyama ohatu tangwa ngaha: omumati wanekanda,omukongo wongobe wahaivinga.wanashitayi shi yala.wanekondo lanambinga.koita ta eta'eengobe,kekango ta eta omongwa,ye oha i kombudu,yousho wa hepele,tauhadwa kekonghola,nokongwali nashikoto.nokemukangd lendume..nokokadila mbangula.......tate yi hahaha hanga mwashiiva omumati womukwanyama.
Eengudu 12 doityadina melandulafano: Ismael Neumbo
1a, omunhu
1b, tate nameme
1b, tate nameme
2.Omuti
3. Etemba
4, oshilumbu
5, ongobe
6, olukaku
7, okakambe
8, oudjuu
9, okutwi
10, pu
11, ku
12, mu
4, oshilumbu
5, ongobe
6, olukaku
7, okakambe
8, oudjuu
9, okutwi
10, pu
11, ku
12, mu
Olukongo leenghwandambi: Wendy Van Shipopienie
Handiya ndimu hokololelepo oka hokololo kamwe vali! Opali pena ovamati ovamwainafana veli vavali. Ovamati ava ovali nee vatumwa kuxe vakakonge eenghwandabi davo dakana. Ova tameka ngaa nomikunda dopoitelefo fiyo vaya kokule shaashi apesh opo kakwali nande daumbwapo omesho. Nakaidi kahalwenya nenot nalo otali vadenge nee. Ovakahanga nee kakadona umwe talifa eenghwandabi dambulavo. Moku popya novamati ava, kakadona okwamona kutya ova loloka,notava dengwa kondjala. Okwatya nee kuvo: pamw otamu talepo peengobe dange fimbo handi kemungalangela okafima divadiva fimbo tate eli kokamba mulye nyee mushive mutwikile ondjila? Ovamati ova ita vela,nande ovali vafya ohoni voo vatila ngoo nokuliwa....
Opo ngoo velipo ye kakadona okwadjako, tevalombwele nee kutya navaye meumbo,eengobe ote diidilile ashike.Vaya meumbo,yee kakadona ote vaetel nokuli Epindo lakula shiimba lifike pomutwa waIsmael Neumbo opo. Kakadona epindo okwe livadwangula ashike yee inamwamo. Paife ovamati voo vahala kumwa, voovatila kuliwa ova tokola nee kutya, oshikundu ita ve shinu. Umwe womuvo okwa kongapo nee ondunge yokufa elambo,yee ota tilemo oshikundu konyala ashishe, yee omhindo otei teneke kombada yelambo,eikangheka nee vafa ngoo opo tavanu.
Divadiva yee kakadona okwa djako nokuli nonduba yoshifima, noxuxwa mbela yekondobolo ili koshi yodjove taiti djengu djengu inakudja ngoo nande oko okavava. Kakadona oimbale tatula pedu, takala okamutumba telikosho mowiva, yee tapambula okanghako kamwe,tavelele metiti yee tatokolako okavava kamw koxuxwa, ye otati, lyeni nee vamati vange mushive mutwikile ondjila omamati otaa pona nee eelata domate nomondooxa yomeva okwa patekenamo shaashi ovailamo oshita. Yee kakadona ota fikamapo tai kepata.
Eshi ngoo keshe umwe alyako eenghako mbali nhatu eudite naana apa tashiwile, yee kakadona okwa aluka. Nda dimbwapo nee omhindo vakwe, handadimbwa kutya ondahanga mwamanamo eshi ndaet oimbale, haiya ndikemu tulilemo vali. Kakadona ayambulepo tuu omhindo, omekungu ashike loshikundu shiyad elambo, mboli ovamati ina va nwa. Meme, elengwa olifike peni koshipala shovamati. Kakadona okwati ashike otamu ti nee ohandi muli yee ota pilameneko. Omamati poimbale okwa lipo ngonghela, alengwa,ooafya ondjala, noxuxwa inavalya vali. Hahahaha!
Ondjala: Nehemia Ndilula
Vakwetu ondjala ohainingifa ovanhu oinima yii efiku limwe omunyeumbo umwe womweenda nandjila takongo onghwandabi yaye edina laye oye Nghinanghoto yashityani okweuya ta ende okaenda namadi ayuka mepya letu fiyo euya ponhu yeumbo letu ,yee tapopifa meumboo! meumbo!efimbo eli ovanhu okwali twahangika hatumange omunghumbi nditye hatukwata omhedi moluvinga yeememe temunyamukula meumbo omomu omotuli otwaama oku ,otwahangika tuli konduda yoshakalwa langhele kepata ,yee Nghinanghoto yashityani omwauhalamo ngaa omu mwalya shanghina shalya,yee taimo vali tati ohandikongo ongobe yange yohove ilaula oulaulu wefiya,yatetwa pedu letiti yatetwa oshitetela shonghako yafa yakakadona winya atandavela ,yoovali oina omesho afa okamati oko kekwete ombelela meke ,yeememe temupula vali tate Nghinanghoto owahala okupopya shike hano ,yee Nghinanghoto ahawe meme ongobe oina eembinga dayuka meulu dafa ekipa linya lili metiti lamwene weumbo lii vakwetu Nghinanghoto yashityani omulumenhu wakalunga okukwetiwe kunakaidi kahalwenya ,eshi ngoo aka mona okaana kamwe kena oneka yoshikundu yee okwayamo vali tati ngeenge tainhu omeva petemba lokunwina oyafa naanaa hembudangele oo tanwinenge oshikundu ndafya enota ngaha, vapwilikini eumbo alishe olali nokwaalangata koindjola yomushamane Nghinanghoto yashityani.
Sunday, August 7, 2011
Oinima yokomaumbo: Leio Mitiri Shinana
Nadunya okwali omu nyeumbo womomundudu popepi endola..
Iiisamame ngooo oyo yihole eeenhembu yafa ashike ya dengwa nuungodi venya vo geeeeeeeeeee miipala...
Nadunya okwa tokola opo aka hole Ndeupilika (omufiye kadi), ou ali yooo felende ya Melila(mukadi wa Nadunya)
Nadunya: Nhowele Ndeupilika, u r driving me crazy without a driver's license
Ndeupilika: Owahala kutya ngaipi hano waaa...
Nadunya:Ndahala kutya ondikuhole ngaashi odalate yihole kekove, ndele keshe fimbo haiku dila dila, oma ndangalati oko mwenyo
wange ohaafikama.
Ndeupilika:Hano owahala ku yalifa nge ku Melila shapo...?
Nadunya:Ahawe Melila okwa kulupa maani, ove oove wokomwenyo wange
Ndeupilika:Aaaye wani, ame nghishi kutya naitye ngaipi wani....
Nadunya:Inotila Melila iteshuudu, otashikala ashike pokati ketu va vali...
Ndeupilika:Aaaye wani shapo dengele nge nale, after nda dila dila....
Nadunya:Ndele ino udifa nge nande nayi, I want to make you the happiest women on this earth.... ondahala wu penge okaana kokamati nhowele,...
Ndeupilika:Oshili ondina kushitya mu Melila eshi... Melila, Nadunya vati ahala ndimupe okaana kokamati...
Melila:Vakwetu aalumenhu, Nadunya hano (omatangala) ohali mokanya, alulila nge tuuu ame... iifuko ngo iifuko ngooo...
Paife mwiitavela ashike ndele tomuufana eye a nangale, ndele fiku olo aame ta hangemo meumbo loye....
Nadunya:(phone call) Babe hano owati nee ngaipi?
Ndeupilika:Ame ondahala ashike ondatila your wife.... iniihala uufelende wetu wu tekepo...
Nadunya:Ahawe iteshuudu nhowele. Nanduuye nee nena se tu tokelwe, se hatu popi nee tu mane..
Ndeupilika:Aaaye vo uunona?? Owahala ndi yalwe kaanhu vo family yatate wavo...
Nadunya:Ohamu nangala navo?
Ndeupilika:Fimbo limwe ngooo...
Nadunya:Ok nena inda ashike wiihandukifa ndele toti navaka nangale ko room yavo...
Ndeupilika:Ehewa nee ndele oto teelele aame ndiku dengele kutya ila.
Nadunya:Baby, keshe shimwe shange oshoye, penge o account yoye nokuli ndiku tulileko N$ 500.00 ndi hange wa landa
o juice noka mbelela ketu...
opo ngoo elipo, ye Hamukwaya ota kwena....
Ndeupilika:Uunona ovakofa ila nee, peumbo inapu pata, ilamo ashike ndele ino tema omalamba nande,
Nadunya:Osho ngoo ndiku holele osho!
ELenga eshi luuuda ngaho, lo oli fike pona... lo kalishi kutya ou eli mo rooom oMelila waambulaye..
Oleya naaanaaa tali livake fiyo omo rooom, tali nangala lo ola tameka tali fengaaa fenga noku fifina Melila walo lishi
nee oNdeupilika ngeno...
Lo ola tameka ku pilula muufila osho, eeestyle adishe neee ndele taliii dipayele po.
Eshi ngooo la tilashi o jougart,,, ye
Melila: Ndele oushi neee kuyi yandja komaumbo, penge nee ya huuuninwa tuye keumbo......
Efatululo Londjiva: Isak Malua
Ngaashi nda li nda udaneka oku ka konga ouyelele movakulunhu kutya Ondjiva otashi ti ngahelipi, osho nde u mono. Xuuninwa twa li hatu kundafana oshinima eshi na tate Veikko Munyika na tate Mt Malua, otwa li twe lifiya opo kutya shoovene osha dja koshitya "ondjeva", ngaashi fiyo onena hai tangwa taku ti "ondjeva yomukulu nondenge". Kutya nee oshike sha li po osho nee kwali inatu mona/uda. Omulukunhu umwe nda nda mona okwa hepaululila nge ehepu eli:
Opa li ovamwainafana ve li vane, ovakainhu vavali novalumenhu vavali, vaina imwe (ovo ita dimbulukuka omadina avo, vo kashiimba ovomepata leehamba daUkwanyama). Umwe waava vovalumenhu okwa ka tungila kOmabdja ko oko a ka fila, umwe a kala mOukwanyama pamwe novamwaina ovakainhu. Omukainhu umwe okwa dala ovamati vavali, ye mukwao ta dala okakadona. Ina yovamati ava oye kwali e na ondjeva yepata, shaashi oye a li omukulu wavakwao. Opa ningwa nee, ina yovamati eshi a fya, ye xekulu ou mumwaina waina ota ti ondjeva yepata nai pewe kakadona ou a dalwa komukainhu mukwao, shaashi oye ashike e li po omukainhu. Vo ovamati otava ti "alakwa, ondjeva yameme kai na apa tai i". Osho ngaha va kala tava kondjele ondjeva, fiyo nokuli va dipaa xekulu oo kwali a hala oku i yandja po. Osha fa nokuli haku ti ava vavali "omukulu nondenge" natango ondjeva ove ke i kondjela pokati kavo vavali, kutya nee natango osha ka eta efyo, osho inashi shiivika vali. Onghee opo nee pa dja omukunda ile onhele oyo i ifanwe "ONDJEVA YOMUKULU NONDENGE". Eshi nee Ovaputu ve ke uya, ova nyengwa nee okupopya edina olo melaka la yukilila, onghee ova ti ashike ONDJIVA, lo edina ola twama osho
Nghandanga: Nghinyengwa Wengo
Momukunda Ondjambo po pepi noutala va Eliaser Tuhadeleni mOvenduka, omwa li omulumenhu wedina Nghandanga. Omukulu wo nale okwa tile kutya edina ekogidho. Nghandanga okwa kala omumati hadulika, yee oku hole oilonga. Kali ha faula omambo, nomongudu yolwiimbo omo ali ashike kali ha nangele nhanda yongeleka.
Ovakulunhu vaye ova kala ve hole Nghandanga wavo neenghono adishe. Ashike eedula oda enda ngaa nee da yuka komesho, ashike Nghandanga kali nande a ulika ohokwe yokukonga ile yokumona okakadona. Ovakulunhu ndishi ve hole nee ovatekulu. Ina yomuxungulume ou okwa ninga nee onghendabala, opo a kongele omona omukwafi. Voo ngeno tava kala ngoo noufiya vavo popepi no ghetto ya Nghandanga ei yali konima yeumbo.
Onghendabala yo ina oya longele nawa. Omapata aeshe opa vali okwa li eshi hafela lela. Ohango ya tongwa, na vavali va ninga umwe.
Opa kala nee pena oupyakadi wa kula. Avalihomboli aveshe vavali ova kala vena oiholekwamo yavo. Nghandanga okwali ena eemhadi hadi nyika nai nai, nande nee opo adi moshilikoshelo. Ile shiimba oshadya kedina laye walye. Shoo osho ngoo sha kala oshiima hashimwiimbi a nangale konhanda yovanyasha. Ou nee kaadona okwa kala ena okanya hakanyika, nande nee opo ashike a mane oku likusha, edimba loo ola Tameka.
Fiku nee lavo lohangoo, oinima yavo osho ngoo nee ya dimo. Ndaluka omukulu wonale okwa tile oulipamwe ihauli holeke epenge. Eshi nee efimbo lokunangala la fika, Nghandanga yee koshilikoshelo, ta kendabala ngaa nee a kufeko edimba limwe keemhadi ndele aaye. Eshi a aluka yee mwiishishi naye koshiikoshelo, ali nee okukusha mokanya, aaye kemanya kudjondwi. Omanga mwiishishi ina aluka, Nghandanga okwa dimbuluka kutya okwa dimbwamo oitolomfe yaye moshilikoshelo. Onghee okwa kala nee a tila. Yee ta tokola nee oku popya oshili ngee ompekadi waye aaluka. Ompekadi naye okwa wamo ngaa nee ndee ta tokola a lombwele Nghandanga oupyakadi waye.
Eshi ngaa a alukila monduda, yee ota tameke nokulu. “ Ombili muholike wange, ondina oshinima nda hala ndi kulombwele”. Nghandanga okwa nukilamo neendelelo tatii “ Ahawe, inowali kaya, ondishishi nale kutya oitolomfe yange oweilyapoo.
Eshi a uda edimba ta lidi mokanya okwali eshi ngee ola etwa koitolomfe ei a dimbwa koshiikoshelo.
Mwiishishi mokuuda nee elundilo li fike opo, eenghali ashike a kupulamo. Talili nee nokuli teli teyaulapo eli omutyonghe ashaama nombete. Nghandanga okwa kala a kumwa, na kali eshi ena okuninga. Ou oye nee ndishi kakadona waye wotete, nokumwenifa ohole yaye keshi nokuli kutya oha shi ningwa ngahelipi. Okwa kala ngaa nee eli mombete, eli uvika nale nokuli. Ehalo loku dyako kombete yee ngeno a mwenife opo ngoo lali ashike mombete okwali a kwatelwamo natango tuu keemadi daye edi hadi nyika dafa oshiima shiifila. Yee atila nee ovakulunhu va ude eenghali edi tadi kwenwa kokaana kovanhu.
Okwa kala nee taufana kedina, yee tayendye nee ombili mbali luvali. Nomukalo ou osho ngaa nee a findana nokumwenifa. Ompekadi eshi a mana oku kufamo amwe, okwa tokola opo eli kufe koshi. Yee amane oku hokolola eshi kwali a hala okutya. Outile wokuhengwa opo wali shaashi oupyakadi waye owemweefifa nale kovamati ve dule puNhanonaimwe. Okwa twikilako nee, yee tahekumuna tatii. “Muholike Nghandanga, ame oitolomfe yoye hayo ndalya, ashike ondina epuko mokanya kange. Ohakadi edimba ndee nade nandi ka kushe kashilidule. Ombili eshi inandi ku lombwela pefimbo”. Eshi ngaa nee omuholike wa Nghandanga atya oitolomfe hayoo, yee naye Nghandanga okwa mona kutya opena shili eyooloko momadimba. Paife omutima waye owa tameka nee tau tuna mokule. Oitile wemuhanga, ndele noutalala osho wa tameke nokuli.
Nghandanga ponhele yokuyandya ehokololo laye, okwa tokola oku mwena afa yee ehena oupyakadi. Talombwele omufuko waye kutya nande na kale ena omaupyakati afa opo, oye ashike omufuko waye. Temushivi euya anangale shaashi efiku alali lina oinima ihapu, navali ovaloloka.
Eshi ngaa nee Ompekadi akaviikululako ekumbafa, lo nedimba loshinghandanga oladyako nokuli osho. Mutima apule, ashike okwali a tekulwa nawa na okwali eshi pamwe omulume waye okwa efa omhepo, ile pamwe ena edimo li heli nawa. Okwali nee okulididimika a teelele ngoo nee ngeno omhepo itye xwepo, ndele atye ah. Atale nee ku Nghandanga, omesho okwa pwamo ashike yee takakama nee. Osho a pula kutya, “Haiti, mkwetu, hano kuli nawaa? Ngee owa hala oku kelivatela inda ashike?” Ompekadi meni lomadilaadilo aye okwali ashike eshi kutya, Nghandanga okuna oshiima shomedimo, yee shiimba aefako nale nokuli. Eendya odali di hapu.
Oushili ngaa ou wa dipaifa Jesu, oo ashike wali oshinima Nghandanga ena oku popyamo. Kapali vali nghee. Yee taimo nee. “ Muholike wange, Ame name ongaave. Ame naame ondina epuko lili ngaa keemadi dange oku. Ohadi yandye edimba lidjuu. Onda kendabala eshi naashinya ndele onda nyengwa. Oshili, ombili eshi ina ndi kulombwela nale pehovelo.
Ova ka ninga ngaa nee onghendabala ei i dule okumwena. Keshe umwe ta kala ngaa nee heli uvikile mekumbafa laye fiyo tava ka mona eenganga dopounamiti edi dakakandulapo omikundu davo.
Eshi tuu tu he hole okufuta: Haita Omfox
Ehulilo shvike limwe 1994 efìmbo handi skola kOshela onda tokola ndi ye kOmafo inandi dja nande olo epeni.onda kala ngaho nda teelela pootateFestus ndle shaashi efimbo olo eetuwa odali hadi lituwa ngekiya, ondaka papala aske 12h00 wadenga kondjolo inaku likila.onda dilaadila ndiye lwokoshipangelo pamwe handi monoko nande otuwa yepangelo ame ndiva denge mombwa.
momupapa umwe ulì poshivelo shoshipangelo lwokuyuka kopolifi owa li mwafikama umwe womovahongi vange oo ali ehole nge shaashi oshilongwa shaye ondali handi shidenge nawa.okwali enapo ondjato hano uwete nga kutya ota dipo.onda ya puye ndimu popife ame nda tula nee omutwe kepepe ndafa oshinovele.ondemu lombwela kutya ohandii moshilongo exlsvke olo aske kandina eembongo.okwali aetela nge onghenda nokwa tokola nokuli amonene nge olefa nonande naye mboli fiku olo kali ahala kufendela afa nge.hmm, opo tuli po nochev yopolifi tai di mospnglo yayuka postasi yopolifi noku penukako diva diva.meefulou okwe i mbilika noku pula olefa.
Omupolìfi okwati ngeno otetu kwafa ngaho aske kobaki oku yadi oinima.meefulou tatale meemalungungu dosefa ye tayelifile nawa omushng kutya okuli aske nawa ohatu wanako navali ngle okwetu fiipo itatuka mona vali oshiendifo shaashi katuna oifendela otwa yuka kowii.hmm, efimbo olo eembaanga Ondangwa aske.twa filwa onghenda twa londa hewa.konima okwali aske oukaku nondjato yoshinyakwi noukumbafa vaongelwa onduba.ovanhu kavehole kutwaalela ovanhu neetuwa depangelo vafa ovo have di tula omahooli, osho twa enda hatu li ovapolifi ondjeo ngaho.
Ovapolifi eshi hava shìngi koteya osho ngaho hava shingi kopate yomamanya, otuwa otai matuka yoo otai nuka yoo otai heleya ndele aaye, ondwi mocanopy owa aske uli momwifi.kapena nondjovo vali keshe umwe oteli pula aske kutya mbela oske ndaka londela mo?kashiimba kukoya ashike Ohameva kanini otwa uda aske ombeda nemungwadjaulo linene.aaye, hewa oufila inau tika nande eengobe aske dahenuka hanga daeta oshiponga.eshi nga otuwa yaka nuka vali yefulou onguwo aske akupula mo.ouf! ndika keuke nga nokanu keli hamatako taka wile kwaame, oixuna! ame ondeka umbila oku taka di komefulou, hmm kapena efimbo okatambula kakwata aske otuwa otai matuka yoo otai nuka.
Osho ngaho twa enda hatu li kupula okanhu aka fiyo Okoshikunde eshi oingolongonyo yaka ninga inìnì.twali kukonghola ovapolifi kave tu udite ile mbela otave shitukufa nga walye.yefulou osho aka mbabatela nge atila oumbada winya wahuninwa ndle nande owa fe toli nyenge ukale nawa okwa dama aske afa onghupa.meenhana ova kanghama didjemo shaashi ova yuka yaNandjokwe ame onda fìnda konhuno. aaye yefulou naye okwa lamba nge aske wa. omupolifi ou euya kutu patululamo okwali anyika oindjola no ina dula kushi holeka okwa tameka aske ta kwekweta eshi twa djamo yee tafutinine okamudimba kaye moukumbafa wako.hewa mefulow osho nga omwenyo waka alukila ponhele eshi atulamo okabier pokamuolo ndele tapenge nokuli oiponda omilongo ivali R50, mboli okwa pateka aske kaanave,ondjongo inandi i mona nale ei hamba ovapolifi ovalodi naana, tashi yolo nee shapa omulodi naana yeemwene,ondi wete nga oipesho yaye noshitwe shaye kutya kefi munhu wokolela osho mukwetu atanguna nenyeme latwa kekofi.hah hah ame handi imo, pamwe ova humbata aske omudima shaashi okwa tile ngaho konima okuna oinima ihapu.
Madam okweli teya oshindjola ndle tati:ischr ouli mondjila mumati wange!yee opo nee apelange omaxwixwi opo shaashi onda mangulula omadilaadilo aye.HANO OMBILIHA ILE OSHALI EFIMBO LIMWE OINA ONDILO,inatu kaleni tuhole ombiliha ile oshali shashi nooKATOO omo hava pitile.
Okudenga ongodi: Eilla Kapolo
Ovalihomboli vamwe okwali vena omukalo wavo wokupopya ngee vahala okukadenga ondjuwo opo ounona vahaudeko. Ondjuwo ohave yuufana nee "Ongodi" (ei hakutiwa Hallow). Fikulimwe omusamane okwatuma okaana kaye tati: Inda ukalombwele nyoko toti onda hala oku denga ongodi paife.Ina okwanyamukula: Lombwela xoo toti omakufikufi kaeli nawa. Omushamane okwa nyamukula: Toti hano mboli ngee omakufikufi kaeli nawa ohandii kokahoki. In aokwa nyamukula: Ahawe, ahawe kalombwele xoo toti ohandii patulula ashike (ongodi). Inaya kokahoki neuye adenge. UH, IIXUNA !!!!!! INAMU UDANGEKO NEE EPUKO !!!!!!!
Omufukulume: Tate John Shonex
Nale nale nale......, mootate Mutumbatuli omwe u i le ovaenda. Mefiku la landula eshi tate Ngudiyomwoolo-twayaamena eshi a lifa oshikwekwe, okwa eta meumbo opo ashiive okuwaneka. Okwa tameka nee ta tange ongobe yaye Mbabi ta ti:
"Mbabi shovaenda shi va peni. Shange nashi neenenwe. Ame nghilila munwe namunhu, womweenda iha kuta"!
Nekulu laye moku shi uda osho okwa yamo ashike ta ti:
"Mbabi oitukununa oinyenga. Oiyandjela yeumbo oyeehama. Mbabi oho ya u tukule ko"!
Omunyeumbo moku shi uda osho okwa ya mo vali ta ti:
"Mbabi ndiku te ohai londo, ndi ku shune koonyoko. Mbabi okalila ko kooxo o u ka shii"!... Ovalumenhu vonale-nale ovo...
Oshilulu: Nghinyengwa Wengo
Eshi nee eputuko la enda tali eta oinima ipe, ovanyasha vefimbo linya navo osho velihongo okunwa omakaya. Okahokololo aka ota ka popi nee oshinima shali sha ningwa momukunda Omundudu. Woovene owa shiifika nawa woo navali owa kula.
Apali nee pena okaluli kamwe haka piyaaneke. Luhapu haka shindi ngaa ovanhu popepi nomaendo ame eli pomufitu. Omulunhenu umwe ashiivika nedina Penda okwa kala haka wila kEpundi. Omukunda wa shaama nOmundudu, ashike opena oshinano. Alushe nee ngee a pewa epitikilo ayekoo, omukundu waye owali ngoo okaluli aka hakatongwa. Kali nee eka shakeneka nanatango ashike omahokololo ako mahapu okwe a uda.
Ovakulunhu va kaadona waye ovali nee vaya keesa dali kOhailulu, oku nee vali vena ngaa okuningako ngaa nande limwe. Penda a mona omhito yokuya kEpundi. Mokuya kwaye kali nana a tila. Mokwaaluka kwaye nee keengulasha, yoo nohani yaningina nee nokuli. Oumbada wokaluli oo auke wali muye. Okwali nee ena ekaya limwe nokapwalwa ngaa kaye. Eudeko laye olali kutya omakaya ohaa kufapo oumbada onghee okwa tokola eli teme eshi ashike eli pokufika pomaendo opo. Eshi ngaa eli tema, yee ta ende nee ewete oumbada eukufamo, okwa shakenekwa nee kelume limwe tali di komesho yaye. Edilaadilo lokalulu muye naapa laningine. Winya temu popifa, oshiima osha nyika nee omilaulu. Mukwao ta pula a nweko ke kaya laye. Penda okwa dimina ashike okwe mu lombwela ngaa kutya opo elitema, shapo ota shiliko ngoo nee kashona yee temufiileko vali. Elume eshi ngoo tali mbwikulako yee panda ateelala ngaa. Penda teyapo nee nehokololo tatii “ Ishi, poima apa oha ndi tilapo oufiku, Vati opena ngaa okaima”. Mukwao okwa yamo tatii, “ ee, aaye kapawa, naame ondali handi tilapo manga kwali ina ndi sa”. Nghee ngaa Penda odo audu odo, omhadi oketako. Ekaya laye eli fiyapo.
Wadomokele: Reinhold Mdakadaka Shamba
Oka yolifi... Omulumenhu umwe we dina Wadomokele, okwali ena udjuu no kwaya ku ndokotola koshipangelo... Wadomokele: ndokotola ondina uudu wokudimbwa, ondilipo handi dimbwa nai paife...
Ndokotola: uudu owe ku tameka naini?
Wadomokele: uudu ulipi to topula?
Eyooloko lomalaka: Ladyheart Ya Heita
Haiya ndimuyolife, eshi fikulimwe kwali nda xwikwa nokamwati katalala.......ame mwene odaputukila motjiwarongo, odakala ne haipopi unene elaka lo tjiherero....okafudo kamwe ndaile ko wambo....ye meekulu etu ningila kahanda(oxuxwa). pou valelo okwali tuli na tatekulu pelilo limwe , eshi ne hatuli, ame dihole nee omakipa.....odati nee tatekulu oupange "omatupa woye" shaashi motjiherero "omakipa" ohakutiwa "omatupa".....oooouuu! ngeno nghishipopile osho, nouvale nghuumanene okuulya nokuli......apa nga ne ndandja ndakendambala okuushiiva oshikwanyama....oshili epandja ondeli pandula naana eli vakwee.
Shafodino: Ismael Neumbo
Shafodino shaHidishange okwa li omumati woshipombolutu, omumati ali po woshiyenyamunhu.
Ngaashi naanaa ovamati aveshe ile vahapu vepipi laye hava ningi, Shafodino fiku limwe manga ngaho etango ta li tu ongolo ngahenya ye ota i eke li ufe momaulu shashikula eshi e liendifa omakaeliteekwa ye te lishamine ombode inyika nawa oyo afiilwa kuNamholo eshi a li eyapo a dja komaonda kediva lamutumbwa nashikoto oko eli halongele ombulu imwe yedina mnr Jan van de Merwe.
Hano mangha shafodino a li ta kunghula nongubu yomunyeumbo Vatilifa yaNghuutete nomokanangula ngaho taka tyava. Oka li okakadona kawakawa kafa kamhelwa peke, okaima komamumesho afa eembutu, eemhafu dako ongomupalala tau hape, okanhu komayoo matoka tootoo afa oitandu yeendao, okayulu oke lipo kahonga nomupolo muwa muwa watwa.
Okakadona aka Shangeelao shaWeliile ito ka tale ukale ino keuka luvali, shaashi nge ke ku pilamene oto ti naka aluke ko nge ka menyemo oto ti nakayole vali.
Shafodino omumati a li iha kwataakwata, vati oikwataakwata ohai nyika edilo, shafodino okwa ehena puko ndele te ka popifa nefimaneko: Wa uhalapo kaume? Owe lipyakidila mbela nandi uye tu tyave ko?Okakadona aka Shangeelao shaWeliile ito ka tale ukale ino keuka luvali, shaashi nge ke ku pilamene oto ti naka aluke ko nge ka menyemo oto ti nakayole vali.
Shangeelao: Ehee ove wauhala? Aaye tangi ngaho kakele oya wana paife ohandi mange ngaha ndiye keumbo okwa toka paife na ondina oinakuwanifwa ihapu keumbo.
Shafodino: ohoo, eewa hano shiveli, ame omuwndanandjila ngaho handi kongo oyonghwandabi detu da kana do tadi dumwa ngaho kutya oda monika dayuka ombululu ei yaNamahoka nEenghango, shitiwa ove ino mona nande eengobe ta di li endele? Muna eengobe domalonda naimwe ilaula ofidi iwa nokuonda okaadona kawa ngaave ngaho?
Shangeelao: aaye inandi umba nande oyo ongobe omesho, ye omweendanandjila kena edina?
Shafodino: Aame Shafodino shaHidishange koShela shaMwalyako shiveli, ko okakadona kena ouwa watwa kekipa olye aka?
Shangeelao: Aame Shangeelao shaWeliile yaNghiikovali.
Shafodino: tangi eshi twe lishiiva, oto kwafange mbela u ka vatelenge owiva vokunwa ndi tutike ngaho omhumba shaashi onda loloka nai.
Shangeelao: Aame Shangeelao shaWeliile yaNghiikovali.
Shafodino: tangi eshi twe lishiiva, oto kwafange mbela u ka vatelenge owiva vokunwa ndi tutike ngaho omhumba shaashi onda loloka nai.
Shangeelao okwa dimina opo va ende pamwe nomumati ou womweendanandjila e ke mu pe omeva keumbo. Omumati ota nyika nawa momayulu aShangeelao shimwe to nyengwa. Osheshi ashike Shangeelao okakadona katekulwa naashi ngaho nee oxuxwa yonghadi ihai lili ngeno oshili omhito ei kaifi kuefiwa.
Shafodino anwa, amona apa hapa di Shangeelao, ye ta twikile olukongo laye leengobe loipupulu.
Mafiku kemale eshi shafodino va ka shakena vali nokakadona aka, efiku eli aveshe vavali ova popifafana nohamu, ye Shangeelao ta pula nge Shafodino osho a monene eengobe daye. Shafodino epulo leengobe ine li nyamukula okwe likolomona ashike nde tati: Ombili ngaho kaume Shangeelao pamwe ohandi endelele unene ashike ame onda itavela nomutima wange aushe kutya oikwataakwata ohai nyika edilo vali yatetekela ihai nu omeva onata, vali vati leenda ongula olo litoola oshima. Ame oku dja ngaho efiku ndekumona tete omaufiku ange okwa kala aninga ale, eemhofi oda ninga omafiku da londokange ndele mouluvi wange kamuna shimwe shihefi ove. Onda ninga omafiku handi ningi omapupatwi ndafa ndi udite ewi loye naasho ohashi eta omatwi ange e linyenge afa okakambe kauda ewi lamwene.
Eshi ndahala oku ku lombwela apa okutya ame owa kuma nge komutima neke loye litalala na eenyala doye oda fiyako oshilimbo, sho osho shaetifange pondodo oyo ndi uye ndikupule opo uningepo oshitenya shovakulunhu vange.
Shafodino okwa mwena po ye ta tula oshenyo ewete e litula omutengi mudjuu wali monhulo yaye. Shangeelao okwa fuda ombeu nde tati: Ombili ngaho kaume Shafodino ashike nge onda pwikikina nawa onda uda toti oshinima eshi owa ninga nasho efimbo momutima, naame ohandi ku pula née opo upenge omhito ndike lipule eshi wapopya apa ame handi ku pe nee nawa enyamukulo loye.
Aaye omafiku kemale a pitapo eshi ooShafodino naShangeelao vapanga oukaume. Ovali veholafane shili.
Efiku limwe Shafodino okwa lombwela kaume kaye Hekoto opo vaka talelepo okakadona kaye ye eve lishiivife. Hekoto mokumona Shangeelao okwa li atwila meni nayi nokwa tokola opo a teyepo oukaume ou. Omuhongololi oku dule omulodi.
Hano née konima ngaho yomafiku a paula eke limwe ye Hekoto oteya puShafodino tati menhu wameme vati eheku lombwele kefi woye do vali da londoka ihadi i oita. Kakadona woye osho nde mu udikika, oludi olo ohali tula ovanhu mo........... takamifa nongeenge oto tu omhata tala ashike fiku tokanangala nako kutya otomono take ku pamhadala kumundingo oku. Shafodino okwa li awa pedu mokushi uda, kali ngaho ahala oku itavela kakele okushishi ngaho kutya omuhalombwelwa ohai noinima ii povanhu shili.
Shafodino okwa mwena po ye ta tula oshenyo ewete e litula omutengi mudjuu wali monhulo yaye. Shangeelao okwa fuda ombeu nde tati: Ombili ngaho kaume Shafodino ashike nge onda pwikikina nawa onda uda toti oshinima eshi owa ninga nasho efimbo momutima, naame ohandi ku pula née opo upenge omhito ndike lipule eshi wapopya apa ame handi ku pe nee nawa enyamukulo loye.
Aaye omafiku kemale a pitapo eshi ooShafodino naShangeelao vapanga oukaume. Ovali veholafane shili.
Efiku limwe Shafodino okwa lombwela kaume kaye Hekoto opo vaka talelepo okakadona kaye ye eve lishiivife. Hekoto mokumona Shangeelao okwa li atwila meni nayi nokwa tokola opo a teyepo oukaume ou. Omuhongololi oku dule omulodi.
Hano née konima ngaho yomafiku a paula eke limwe ye Hekoto oteya puShafodino tati menhu wameme vati eheku lombwele kefi woye do vali da londoka ihadi i oita. Kakadona woye osho nde mu udikika, oludi olo ohali tula ovanhu mo........... takamifa nongeenge oto tu omhata tala ashike fiku tokanangala nako kutya otomono take ku pamhadala kumundingo oku. Shafodino okwa li awa pedu mokushi uda, kali ngaho ahala oku itavela kakele okushishi ngaho kutya omuhalombwelwa ohai noinima ii povanhu shili.
Eshi tuu Hekoto adja apa ye oku fike pona ayuka kuShangeelao, ye ote mu lombwele kutya ndenge yange ondishiahi kutya ouhole Shafodino, eume Lange shili lopofingo ashike ondishishi kutya okuna oshinima shimwe inoshi mona natango ashike ondishi kutya ito keshi panda nge weshimono, Shafodino oku na omushila. Shangeelao ye omesho okwa pwa mo. Nge omhata telela ashike eku pule muka nangale, kendabala umupamhadale komatako, ite ku efeleko nongeenge ou na elao nde tohange wa tanganana owe u kwata osho.
Shangeelao oka tameka ngaho née taka kwenauka kewete kena omupya ko kateelela ngaho née efiku olo lifike opo ka mone oukwashili.
Shekunangela oshina ounongo woku kulya, ngaashi sha fanekwa ku Hekoto osho sha enda.
Ovalihokwi Ava vavali osho vadimine va nangale pamwe, omafuma ngaho taayolele oulipamwe, keshe umwe shaye Oshi li medimo nokwa hala okumona oukwashili. Eshi ngaho vanangala Shangeelao i na kwataakwata okwa fikila ayukifa eenyala daye koshinika shaShafodino oku lo elume shaashi ola lombwelwa nawa ta li punguluka. Ai, oshafa oshili. Ko take mu efa a pwilemo, taka yuka ko vali ka endelela kashona, lo Shafodino kombete ola nhuka ko. Oho ningi ovanhu shike? Oumulodi hamba ngoo shili? Inandi hala novali nokuli ondeya eshi.
Shangeelao oka tameka ngaho née taka kwenauka kewete kena omupya ko kateelela ngaho née efiku olo lifike opo ka mone oukwashili.
Shekunangela oshina ounongo woku kulya, ngaashi sha fanekwa ku Hekoto osho sha enda.
Ovalihokwi Ava vavali osho vadimine va nangale pamwe, omafuma ngaho taayolele oulipamwe, keshe umwe shaye Oshi li medimo nokwa hala okumona oukwashili. Eshi ngaho vanangala Shangeelao i na kwataakwata okwa fikila ayukifa eenyala daye koshinika shaShafodino oku lo elume shaashi ola lombwelwa nawa ta li punguluka. Ai, oshafa oshili. Ko take mu efa a pwilemo, taka yuka ko vali ka endelela kashona, lo Shafodino kombete ola nhuka ko. Oho ningi ovanhu shike? Oumulodi hamba ngoo shili? Inandi hala novali nokuli ondeya eshi.
Shangeelao nako ina ka efa diye ina di umbilwa oka ti: Inda kwinya shiimaave watya eshila olo. Oukaume watewa, kaume koye oye omutondi woye onghene kotokeleni ookaume voludi eli.
Shafodino oufiku oo okwa kala ngaho nee haningi a taakele kofindo, ataalele koshivelo, aduduluka po pombete ta kala omutumba, ye te likwata mombaba yoshipala shaashi oha kwatwa po nokomutwe woshipwataula hau ya ngaho oo tau shuna, eemhofi ode mu londoka filufilu ohaluka eluwa latenda.
Efiku eli okwa pita ongula yoshimati, tai aka endaaende mekove shaashi ka li naanaa ahala okupopya nomunhu. Okwa hala okukonga ondungedilaadilo oyo ta nyikifa yo nayo Hekoto oulayi.
Hekoto keumbo naye oku liko ta tula oinima yaye peenhele. Ombaapila yaye okwe i futinina muimwe inai shangwa sha oyo a ninga ekutu ndele ta laima ko nongha yomangongwa eenyandi. Okwe i pa nee okandenge Nghiitangaleke opo ke ke i fikife kuShangeelao eshi tava i kenhongelo shaashi ova li mongudu imwe.
Shafodino okwa tokola opo oshinima eshi eheshi dodongele nokwa hala a tale kutya otashi i fiyo openi.
Okwa tokola a pange oukaume nakahewa waShangeelao, ehewa naanaa laye e li lokoikuni nomeva. Kahewa kaShangeelao ou wedina Ndalimbwa okwa kala ngaho kwali ha udu Shafodino ta tongwa nde i ne mu shakeneka nande kwali. Ye Shafodino naye kefi okatana edina okwe li lundulula, oye Tuukumweni yaNelongo nge ve li naNdalimbwa.
Omukanda waShangeelao wafika, okwa li shidjuu kuye shili, keshi naanaa eshi ena okuninga. Unene tuu eshi ooShafodino kwa li ihava di pamwe naHekoto.
Hekoto oshimenhu sha li po shokashendjelutu, omumati ena oufuuli watwa kekipa shaashi nande ota penduka oto ti ota dipo, oufuuli ngaho oo wooIsak yatate oo. Onghee ihe li vondo naanaa okuanywa kounangula, omutwifa olwisho nayi.
Hekoto oshe mu pula ngaho efimbo nolule kashona oku undula emanya, ashike hewa osho ngoo lau. Okwa li a hafela ondunge yaye nokwa pula nee Shangeelao opo oshinima shavo shi ha fike nande momatwi a Shafodino.
Efiku eli okwa pita ongula yoshimati, tai aka endaaende mekove shaashi ka li naanaa ahala okupopya nomunhu. Okwa hala okukonga ondungedilaadilo oyo ta nyikifa yo nayo Hekoto oulayi.
Hekoto keumbo naye oku liko ta tula oinima yaye peenhele. Ombaapila yaye okwe i futinina muimwe inai shangwa sha oyo a ninga ekutu ndele ta laima ko nongha yomangongwa eenyandi. Okwe i pa nee okandenge Nghiitangaleke opo ke ke i fikife kuShangeelao eshi tava i kenhongelo shaashi ova li mongudu imwe.
Shafodino okwa tokola opo oshinima eshi eheshi dodongele nokwa hala a tale kutya otashi i fiyo openi.
Okwa tokola a pange oukaume nakahewa waShangeelao, ehewa naanaa laye e li lokoikuni nomeva. Kahewa kaShangeelao ou wedina Ndalimbwa okwa kala ngaho kwali ha udu Shafodino ta tongwa nde i ne mu shakeneka nande kwali. Ye Shafodino naye kefi okatana edina okwe li lundulula, oye Tuukumweni yaNelongo nge ve li naNdalimbwa.
Omukanda waShangeelao wafika, okwa li shidjuu kuye shili, keshi naanaa eshi ena okuninga. Unene tuu eshi ooShafodino kwa li ihava di pamwe naHekoto.
Hekoto oshimenhu sha li po shokashendjelutu, omumati ena oufuuli watwa kekipa shaashi nande ota penduka oto ti ota dipo, oufuuli ngaho oo wooIsak yatate oo. Onghee ihe li vondo naanaa okuanywa kounangula, omutwifa olwisho nayi.
Hekoto oshe mu pula ngaho efimbo nolule kashona oku undula emanya, ashike hewa osho ngoo lau. Okwa li a hafela ondunge yaye nokwa pula nee Shangeelao opo oshinima shavo shi ha fike nande momatwi a Shafodino.
Oku Shafodino vo naKaNdalimbwa oukaume otau ende nawa, paife ova ikafana nova hovela nale okupopya oinima yopaumwene nokuli.
Efiku limwe Shafodino okwa pula okakadona kamwe ka li meumbo lavo kokatekulu kaxe kemushangele ombapila yafa ngeno yadja kuShangeelao ya uka kuHekoto kutya neuyeko fiku olo.
Osho sha ningwa naHekoto ombapila ei okwe i pa Ndalimbwa ei pe ooNghiitangaleke okandenge kaHekoto nokwemu kunghilila i ha monike nande okulye, shaashi oyopaumweneelela, okwa ti nokaana kaye komomutima ina ke i mona. Shininga ombwa, omunhu weemhadi mbali ote shi ku ningi.
Efiku limwe Shafodino okwa pula okakadona kamwe ka li meumbo lavo kokatekulu kaxe kemushangele ombapila yafa ngeno yadja kuShangeelao ya uka kuHekoto kutya neuyeko fiku olo.
Osho sha ningwa naHekoto ombapila ei okwe i pa Ndalimbwa ei pe ooNghiitangaleke okandenge kaHekoto nokwemu kunghilila i ha monike nande okulye, shaashi oyopaumweneelela, okwa ti nokaana kaye komomutima ina ke i mona. Shininga ombwa, omunhu weemhadi mbali ote shi ku ningi.
Omukanda waHekoto we my fika, enyaku kuye okwa li okambushi meumbo mwa tomwa, naashi ta ende otayolifa ngoo nee needi, ye he lidenge monhulo, oku wete née paife lela kutya eembwa da kwata odaye nopehena vali omukweshe washa.
Okwa kala nee ewete taku anye okuwiwila opo a shiive e lidenge ondjila yaNamahoka ashiive a ka tokelwe nokunangala mouyamba wokamufudo ta ka di momayulu okanangula oko kawa kawa kafa ta ka liwa.
Kwinya Shafodino ota lifa ashike omunyeumbo Weliile xe yaShangeelao, oo a li ngaho ta ke outi vaye mekove ashiive a ka fitike okanyongo kaShituna waye. Shafodino okwa popya mokule afa talombwele omunhu ve li naye kutya oteya a nangale kokakadona kaye komooWeliile ashike ina tumbula nande edina lako. Omwa li nee muna oukadona vatatu. Mwa li Nghipalendjila ou a shikula Shangeelao naKambweshe a li mo nghee a tekulwa mo okudja eshi a kufwa kevele.
Weliile omushamane a li iha danenwa, okwa li ena onyati nongeenge okwe ku kwatele omunhu ona fiye po sha ngoo nge ota ende kashona.
Omunyeumbo Weliile moku uda oshinima shatya ngaha okwa li ewete ofa ye li eta komutemo nonande paushili ei oyo omangela yaShafodino okukotokela Hekoto.
Okwa kala nee ewete taku anye okuwiwila opo a shiive e lidenge ondjila yaNamahoka ashiive a ka tokelwe nokunangala mouyamba wokamufudo ta ka di momayulu okanangula oko kawa kawa kafa ta ka liwa.
Kwinya Shafodino ota lifa ashike omunyeumbo Weliile xe yaShangeelao, oo a li ngaho ta ke outi vaye mekove ashiive a ka fitike okanyongo kaShituna waye. Shafodino okwa popya mokule afa talombwele omunhu ve li naye kutya oteya a nangale kokakadona kaye komooWeliile ashike ina tumbula nande edina lako. Omwa li nee muna oukadona vatatu. Mwa li Nghipalendjila ou a shikula Shangeelao naKambweshe a li mo nghee a tekulwa mo okudja eshi a kufwa kevele.
Weliile omushamane a li iha danenwa, okwa li ena onyati nongeenge okwe ku kwatele omunhu ona fiye po sha ngoo nge ota ende kashona.
Omunyeumbo Weliile moku uda oshinima shatya ngaha okwa li ewete ofa ye li eta komutemo nonande paushili ei oyo omangela yaShafodino okukotokela Hekoto.
Tate Weliile eshi a lya ouvalelo okwa vilikila kutya fiku olo itaku xungilwa ovanhu ove na okunangala diva shaashi vati okwa uda ehokololo looHambido kailaana da holoka poixwa yavo.
Eshi tuu aveshe va ka nangala ye ndjai ota kufa oiti yaye a ka nangale moipundi yaye polipale. Efiku eli odula okwa li ya didimika no omunhu Ito dulu okumona kokule nonande omwedi owa li una okukala wapita efimbo olo.
Opa pita ngaho okalweede ohaluka omunyeumbo oku udite eshi epeta olo ha li idile ponhu yaye le linyenga, ye ota koko onghunya yaye. Shafodino ye ota piti polipale apa a finda komitala doukadona. Omunyeumbo ndishi okwa hangika a londwela aveshe opo vaye noundolondolo voku talaleka meenduda davo? Hano keshe pomutala wokakadona okwa tela po nee omwiyo, eemwiyo dinya hadi telwa oifitukuti domamuyoo oitenda yakola enya.
Shafodino ndishi momukanda waye okwa pukululikika, hano ota ende nee tafifile auka ponduda opo a pukululwa, eshi tuu a ka tya ngaha ye momwiyo omo e li. Ye onghuwo okwei ekelamo.
Omunyeumbo okweya ta tondoka noshikulumwati nde Hekoto teshi pewa nee kondjaya. Ovaneumbo aveshe ova penduka vatale eume e li ta li yayaana kutya olaapeni nota li kongo shike meenhundumene doufiku. Shangeelao okwa li afya Hekoto ounye nokwa tokola ahapopye tuu vali naye okudja kefiku olo. Ohatu twikileiko natango.
Eshi tuu aveshe va ka nangala ye ndjai ota kufa oiti yaye a ka nangale moipundi yaye polipale. Efiku eli odula okwa li ya didimika no omunhu Ito dulu okumona kokule nonande omwedi owa li una okukala wapita efimbo olo.
Opa pita ngaho okalweede ohaluka omunyeumbo oku udite eshi epeta olo ha li idile ponhu yaye le linyenga, ye ota koko onghunya yaye. Shafodino ye ota piti polipale apa a finda komitala doukadona. Omunyeumbo ndishi okwa hangika a londwela aveshe opo vaye noundolondolo voku talaleka meenduda davo? Hano keshe pomutala wokakadona okwa tela po nee omwiyo, eemwiyo dinya hadi telwa oifitukuti domamuyoo oitenda yakola enya.
Shafodino ndishi momukanda waye okwa pukululikika, hano ota ende nee tafifile auka ponduda opo a pukululwa, eshi tuu a ka tya ngaha ye momwiyo omo e li. Ye onghuwo okwei ekelamo.
Omunyeumbo okweya ta tondoka noshikulumwati nde Hekoto teshi pewa nee kondjaya. Ovaneumbo aveshe ova penduka vatale eume e li ta li yayaana kutya olaapeni nota li kongo shike meenhundumene doufiku. Shangeelao okwa li afya Hekoto ounye nokwa tokola ahapopye tuu vali naye okudja kefiku olo. Ohatu twikileiko natango.
Shafodino eshi mukwao ta pewa Nambwa ye ota vambele ashike meendidolo dongadjo e li mepya tafi oingungumina. Ou Hekoto momwiyo osho ngaho a kufwamo, ye ta pulwa nee ombaxu nokavava eshi ta kongo omaufiku, okwa kala ashike a fidimana oumbudi no ita popisha.
Elume osho la efwa liye, omupongo onghee nee a shongola auka momilema omo ye ta luluma nee eedimbo daWeliile.
Eshi kwasha Shafodino okwa ka talelapo eume laye ye a ude eshi ta li ka tya. Okwa hanga ngaho ta li mewaamewa nomeva mapyu kokandenge Nghiitangaleke. Eshi e mu pula eshi sha enda mongava eshi ya ninga ondalashe okwa ti okwa lwifwa kovalumenhu vatano naumwe vemuhangakena ngonguloshi vati ta di kokino ya li kooNghuulile kOngha. Oiveta nee ei a ningwa komwiyo pomhando naye okwati keshishi, menhu wameme olwoodi linya ka la li tali nuwa omeva, osho e lipopila.
Apa Shafodino oha ningi ngaho a etele eume laye onghenda ye a kwatwa koindjola, oha ningi nee hai pondje mangha a ka yole nge omapunga ayada ye ta aluka ngaho.
Shafodino omulumenhu a kosha omutwe, inga vati hashiti she ku nyekele ohala oho ende po tofifila, vali vati wa pukile utila ofuka ove ou wa wile utila okulonda.
Elume osho la efwa liye, omupongo onghee nee a shongola auka momilema omo ye ta luluma nee eedimbo daWeliile.
Eshi kwasha Shafodino okwa ka talelapo eume laye ye a ude eshi ta li ka tya. Okwa hanga ngaho ta li mewaamewa nomeva mapyu kokandenge Nghiitangaleke. Eshi e mu pula eshi sha enda mongava eshi ya ninga ondalashe okwa ti okwa lwifwa kovalumenhu vatano naumwe vemuhangakena ngonguloshi vati ta di kokino ya li kooNghuulile kOngha. Oiveta nee ei a ningwa komwiyo pomhando naye okwati keshishi, menhu wameme olwoodi linya ka la li tali nuwa omeva, osho e lipopila.
Apa Shafodino oha ningi ngaho a etele eume laye onghenda ye a kwatwa koindjola, oha ningi nee hai pondje mangha a ka yole nge omapunga ayada ye ta aluka ngaho.
Shafodino omulumenhu a kosha omutwe, inga vati hashiti she ku nyekele ohala oho ende po tofifila, vali vati wa pukile utila ofuka ove ou wa wile utila okulonda.
Shafodino ina hala okukanifa oukaume wavo naHekoto ashike okwa hala oku mu longa oshilongwa noku fimaneka yo oshipango oshitimulongo.
Eshi ngaho Hekoto a veluka ye Hendunge ota yeke Ndalimbwa, kahewa kaShangeelao a shiive ondjabi keumbo lavo. Ndalimbwa okakadona ke na ondede omhito i li ngaha itake i mono luvali.
Ngaashi sha dilaadilwa osho sha ningwa, kape na malimbililo ooShangeelao ovo oovene vavo na kapena ou temu keelele okuya kondjabi yaNdalimbwa, pokati kavo ito wana po vali nomeva iha a piti po.
Komatango nee kwinya ye Shafodino a hangika ngaho a lombwela eume laye kutya ove na oku ka tokelwa kondjabi yonhumba oko ku na okanangula a hala oku popya nako, osho sha ningwa, ovamati vaya kondjabi.
Eendunge emona! Shafodino eshi veya peumbo opo ye ota pula Naifunde okanghelo kooNdalimbwa ke ke mu ifane. Ndalimbwa okwa li anyakukwa mo ku mona Shafodino. Okwa ka ifana nee ehewa laye lopofingo Shangeelao opo e ve lishiivife naShafodino. Shangeelao okwa kala efimbo ha udu Tuukumweni ta popiwa kuNdalimbwa nokwa kala emu lolokela oku mu shakeneka.
Eshi ngaho Hekoto a veluka ye Hendunge ota yeke Ndalimbwa, kahewa kaShangeelao a shiive ondjabi keumbo lavo. Ndalimbwa okakadona ke na ondede omhito i li ngaha itake i mono luvali.
Ngaashi sha dilaadilwa osho sha ningwa, kape na malimbililo ooShangeelao ovo oovene vavo na kapena ou temu keelele okuya kondjabi yaNdalimbwa, pokati kavo ito wana po vali nomeva iha a piti po.
Komatango nee kwinya ye Shafodino a hangika ngaho a lombwela eume laye kutya ove na oku ka tokelwa kondjabi yonhumba oko ku na okanangula a hala oku popya nako, osho sha ningwa, ovamati vaya kondjabi.
Eendunge emona! Shafodino eshi veya peumbo opo ye ota pula Naifunde okanghelo kooNdalimbwa ke ke mu ifane. Ndalimbwa okwa li anyakukwa mo ku mona Shafodino. Okwa ka ifana nee ehewa laye lopofingo Shangeelao opo e ve lishiivife naShafodino. Shangeelao okwa kala efimbo ha udu Tuukumweni ta popiwa kuNdalimbwa nokwa kala emu lolokela oku mu shakeneka.
Shangeelao nghene a udu Tuukumweni e li komukala ina kwataakwata nokuli ye okwa fika, atye tuu ngaha omunhu ou ta ulwa Tuukumweni o Shafodino noponho yaye oyou a ditaulwa mafiku aa needimbo kuxe.
Shangeelao: Wa tokelwa po Shafodi? Hamba edina loye limwe oove Tuukumweni? Nghali nande nde li uda nale. Shafodino okwa dimina ye ta menyemo kashona eshi atala momesho a Shangeelao oo taa vemene meenhe dohani. Shangeelao okwa popifayo Hekoto omolwa eenghoto ye Hekoto ta ngonene ngaho mokumyamukula.
Ndalimbwa okwa li a kumwa moku uda kutya Tuukumweni oye Shafodino. Okwa pula née kutya kaanave nghene twa kala oove Shafodino?
Shafodino: Eheno kaume Ndalimbwa, ame mwene efimbo nda li Shafodino okwa li ndina okakadona kawa noka li ka wapalela omwenyo wange fiyo osheshi ka ka didilika kutya ondi na omushila ame handi didilikeyo kutya epata lavo ohali li shuna pondje, hava tula ovanhu mo......., okudja eshi twe litopoka ondaya povanhu opo ndi tetwe omushila shaashi onda didilika yo kutya nako oulodi muko kaumo vali.
Opo nee Nda dja nda ninga (ounyuni) Tuukumweni shaashi omunhu ou a mona omushila wange oye naanaa a mona oulodi womuholike wange, ohaluka naye a twala ko oihole yaye ile pamwe ye mo........ Omo ehole walye.
Shangeelao: Wa tokelwa po Shafodi? Hamba edina loye limwe oove Tuukumweni? Nghali nande nde li uda nale. Shafodino okwa dimina ye ta menyemo kashona eshi atala momesho a Shangeelao oo taa vemene meenhe dohani. Shangeelao okwa popifayo Hekoto omolwa eenghoto ye Hekoto ta ngonene ngaho mokumyamukula.
Ndalimbwa okwa li a kumwa moku uda kutya Tuukumweni oye Shafodino. Okwa pula née kutya kaanave nghene twa kala oove Shafodino?
Shafodino: Eheno kaume Ndalimbwa, ame mwene efimbo nda li Shafodino okwa li ndina okakadona kawa noka li ka wapalela omwenyo wange fiyo osheshi ka ka didilika kutya ondi na omushila ame handi didilikeyo kutya epata lavo ohali li shuna pondje, hava tula ovanhu mo......., okudja eshi twe litopoka ondaya povanhu opo ndi tetwe omushila shaashi onda didilika yo kutya nako oulodi muko kaumo vali.
Opo nee Nda dja nda ninga (ounyuni) Tuukumweni shaashi omunhu ou a mona omushila wange oye naanaa a mona oulodi womuholike wange, ohaluka naye a twala ko oihole yaye ile pamwe ye mo........ Omo ehole walye.
Apa Hekoto oku li po ashike tapakauma kelengwa, ahala ashike ngeno okwa shita medu.
Shangeelao moku di uda okwa hovela ashike okukwena, okwa papatela Shafodino ndele te lipwipwike muye, muye kamu na ondjovo yasha, mokanya kaye kamwa li nande ete lasha mokushiiva oukwashili.
Didilika: kaume koye ote ku lifapo nyoko.
- Ekoto oha li endele pamwe noulai.
- Shininga ombwa, omunhu weemhadi oteshi ku ningi.
- Kalunga eshi e ku pa iheshi lipo! Tokelweipo nawa...... :-)
Shangeelao moku di uda okwa hovela ashike okukwena, okwa papatela Shafodino ndele te lipwipwike muye, muye kamu na ondjovo yasha, mokanya kaye kamwa li nande ete lasha mokushiiva oukwashili.
Didilika: kaume koye ote ku lifapo nyoko.
- Ekoto oha li endele pamwe noulai.
- Shininga ombwa, omunhu weemhadi oteshi ku ningi.
- Kalunga eshi e ku pa iheshi lipo! Tokelweipo nawa...... :-)
Shimbungu na Kavandje mofaalama ya shilumbu: George Gman Dickson
Efiku limwe opali Shimbungu na Kavandje. Ovakala nee havadi mofaalama yedina Soetwater, yali popepi no Malinda kwali. Ofaalama oyo tuu oyo, okwali yo shindele hashuufanwa Koekemoer. Omutenya umwe manga omaume aa Shimbungu na Kavandje vaomba momudile wo mwoonde, ovepangela opo va kavake oikapa (eedi) da Koekemoer, ngeenge la toko.
Moku omba ngaho mboli ovamati havakofa ashike osho. Eshi ngoo etango lakapa ovana, loo Haulamba la Nangobe hala dudulukamo mee mhofi tete osho, shaashi okwali talipangelwa ku Nakaidi medimo. Nokudja opa olapendula mukwao talitii: 'Kavandje ka Meme', yee Kavandje taitavele tati: 'Shimbungu sha Tate'. Shimbungu noku dimbulukifa Kavandje omhangela oyo vatulapo omutenya yo ku kavaka eedi koshinyongo. Elao linene hewa onguloshi oyo okwali kuna ohani, no kwali vena elineekelo kutya oilonga yavo otai kaenda nawa lela omolwa ouyelele oo waliko.
Shiliko oshamushila wakavandje?: Queeny Namundjebo
Shi li ko oshamushila wakavandje? Emenhu limwe kwa li ha luulwa ngaho ku meekulu mukwaanime ngeenge va shakena meehango. Efiku limwe ola tokola li shi mu tulife po. Okwa li opepako lomukulupe umwe. Emenhu ola ehena pu meekulu mukwaanime ndee ta li mu nongofele ta li ti: "shi li ko oshamushila wakavandje". Taa! onyanghusha oya li ya tila nayi tau pumo. nokudjaapo i ne shihetekela tuu vali.
Eendunge Emona: Ismael Neumbo
Pomukunda Onandiva popepi nOngha yaNanghonda, opa kala omunyeumbo Mbishi yaShuudifonya, omunyeumbo ngaho e li peedula dokuungula oushimba natango.
Mbishi okwa kala nomukulujadi waye Hinandunge yaNghilengwa, okakulujadi ka li po kawa kawa, omunhu a kasha ngaho nde natango okwa fa ashike ehelende.
Oinima ohai ningwa. Omunyeumbo Mbishi nge e li koilonga mboli ha pe na ashike Katamba kaHaufiku umwe ha di kOkashekele heya okuteyapo onduda yaye nge e li komaonda?
Oshili ihashi hondama wo oumbudi ihau yofwa, okafekela nomapopyo osho e lihanene omukunda aushe nomidingonoko dopondingandinga, unene owa ka tandavela tau endelele eshi wa fika momatwi a Nahambo yaShipa, okakulukadi ka li po kokandjanga mutwe ngaha.
Omufofodolo wa fika nomimatwi a mwene womakuva. Mbishi omulumenhu iha kukuka. Naye mwene oha ti: " ame ihandi kakama oumbada shapo outalala tau ya".
Eshi a uda onghundana ei okwa tokola opo a konge ondunge yokulimonena oushili ye mwene.
Oshikando shimwe eshi eya po okweya a tula mo efudo lile kashona. Nokonima yohani noivike lwaapo okwa lekela nekulu laye kutya ye ota shuna kouxwi.
Ondjaya yalya onghuta, yaya medimo londjila. Ondjaya ha ya ya ashike komukunda umwe ha ku tiwa okOnamutanda yo otai aluka konguloshi. Okwa kala née a teelela Katamba euye, aaye efiku eli nghene alele ousho kugena. Efiku etitatu nalo osho. Etine opo ngaho elipo, fiku olo meumbo inamu xungilwa ounona ovatelwatelwa monduda vakanangale, Katamba eya.
Meenhundumene mwinya Katamba ashuna, mwene weumbo teya meumbo. Tapula oimbale ituulwe, shaashi vati inava ka ya vali kumboyo ou kwali tava i naye okwa teka.
Oimbale tai tuulwa, manga ngaho ina tameka oilonga ye ota ningi afa a haluka kashona ye ota ti shike? Ta eta okutwi kwaye pumukwaanyoka lwaapa afa eudite ewi lasha shili, ye tati: lye? Katamba eli? Paife ovafa née tave linyamukula nongenga shinya. Ug omukulukadi angwangwana oshilyo sholutu laye shemulopota...
Oumbada wokamati Ismael: Ismael Neumbo
Nandi mu yolife mangha. Peedula tuu dinya mangha twali oumatyona, peedula ngaho domulongo nambali nomulongo nanhatu lwaapo, oushi nee kitya ame okamati ka dja kanhuka po nawa oshikwanyama, hano mondjuwo onda djamo peedula doihembudangele woovene ndi ka ninge omutala wange.
Oshinima nee sha li hashi piyaaneke ombili yange osheshi kutya poushili ame monduda onda li handi tila mo oudjuu. Shama ngaho latoko wo omutima wange nao owa laula.
Efiku limwe lomomafiku mangha twa li hatu lifa nakaume kange kopofingo, eume lange okudja kouhanana Eddy Ndawedwa yaEliphas yaNamhindo (paife o nakufya née, tulumukwa nombili menhu ove), natu yeni nado, fye ka ha tu pangele omangela tu toole fiku olo, ovamati twa kula fye opo twa nyolele omikanda da tambulwako mafiku aa.
Hano shaashi ounangula vetu navo ova li ookahewa fye ohatu lifa twa lambalala oshana shaNdeihaluka naHadiwa twa finda lwo komaumbo avo.
Hatu va tu omulombo ou wokukaninga oufifiti nge hamusha la tu ongolo, navo tava dimine konima ngaho yokulimongifa okafimbo.
Twa ka idilila, handi ya meumbo. Efiku eli meumbo okwa li mweya ovaenda, nounona tuu vamwe voukadona vepipi letu, oudano ha wa yamo osho fiyo tau dimbwifa nge nomangela yetu yokoufita.
Ouvalelo wa liwa, ovaneumbo aveshe va ka ifana hekala. Opo ngaho ndi li po kwali ngaho nda kofa oshiyaalela, meemhofi onda dudulukifwa mo kelinyengo le linyenga pombada yonduda yange. Mokuma ndishi ohandi tila mo nee shito? Vati mhundja utondoka noshito kesimbwe owa lowelwa eenghwengu?
Opo ngaho handi pupu wo nomutima wange tau ti nee lwaku lwaku koumbada, natango kwati depa, pombada yonduda.
Onda didilika nawa kutya ou omunhu ta denge konduda yange ta kupula.
Mokudilaadila nee omukakena ou u li po okufika konduda yaNdjai, ta ohandi kakama ame handi di nee oupyu oshiponga.
Konima yefimbo inandi likwata vali ame onde i ekela mo ei ya pata: wuuuuuuuu! Ye tate ta ingida a ude eshi tashi kuwifa ekanda laye, teya ngaho hewa ta pula ame handi mu pe eholololo, ye tati shiimba ondjodi ashike ii kwali handi tu, ta kufa nge tu ka nangale konduda yaye.
Mongula kwa sha, hatu i kenhongelo. Pokafudepo nee kopomulongo penya ame handi ka konga eume lange tu ka lye oukuki vetu shaashi onda li ndinamo ooivali vavali momboolosho yange. Ava nde ke li twa muvo tete ounangula, ame handi i po puvo ndi li shi omaumati ndi ke va kunde, ounona itava dulu otave likoko ashike.
Nda li nee kupula kutya oshike shiyolifa ahawe. Ohaluka kaume kange eya po, naye ota kwena ashike vati ota yolo.
Konima umwe okwa ka hopaenena nee okanghuwo kange konguloshi ame handi dimbuluka, paife opo nee handi kufa ndiba meembwa, mboli onguloshi ha kaume kange ashike a li ta pendulange e li nounima vetu ngeno ndi ka talepo kange ame ndi uye ndi kale nawa? Ndalengwa!:-)
Apa ndadja ihandivake vali: Lukas Lasco Hamalwa
Apa ndadja ihandivake vali oinima yo vanu.......
Omafimbo enya eshi opo hatuputuka tuli mefimbo lokamukodapweyu,opwali ovamati vanukapo elela,twandjanga twafa okayumbu takayoo omeva.
Efikulimwe twali twa pangela omangela fye nokaume ketu opo tuye kefundula leengoma komukunda uli ngo pondingandinga no Onamahoka yamDipai noshuulula opo. Efundula eli olo limwe lomomafula kadenga kamana moshitopolwa shashi olali hali pitifwa komunyeumbo mwene weumbo wedina,Nghikana opamwe noinyeumbo ikwao oyo yali ya pyokoka mokuyandja eholo lomalodu olo ladongolwa kushipolo kounangula ova tavafukala moshila osho,na luhapu ovakulunu vopomudingonoko womikunda ngashi Enghandja,Onamgwe,okatalona,On aihenda,Onamakoka,Okatope nomikunda ikwaho, ohavadana efundula eli nehafo linene.
Efiku lefundula ngeno omongula! ame okwali ndelilongekida nawa,ndakosha ombulukweya yange inya yomondjuwo ndele handi ikangula nawa noshikangule shokomakala yatya omwoongo watwa, opo tuye tukafuule ounangula netyaka ovo tavekeya koshivilo shinene.
Efiku lefundula lafika,ovamati twadjala nokulidenga ondila oyo yafinda koNghikana,mondjila mwinya omukulunu wo sheendo shetu wedina hakutiwa Amoni okwetupula kutya utunapo ingapi yokukanwa eetombo dedu nomapwaka, mokuuda ngaha atushe otwelitala koipala, ashike mokwaongaonga, ame ondati ondina olanda imwe,nomapeni imilongo mbali okukengelela ovalandifi.Mokuuda ngaha Amon okwati oshilinawa, na otuna nee okukalonga oshilumenu opo tuhakwatwe kondjala nokenota: hano otuna okukanyaula oinima yovanu kovalandifi.
Anu vamati twafika moshivilo, etango nalo olaningina filufilu no milaulu odahovela. Otwakala ngao no kumwa etombo detu noku hola hola ounangula ovaveli mefundula eli.
ohatutwikile nale...........
Oulumenhu omwene: Selmah Nam Deevivih
Momukunda Omata popepi nOhaingu mOukwanyama, omwali muna ekanda limwe Hanghome. Hanghome okwa longel kouxw keefaalama daUtjo waNepando kuna eembulu dikedi. Okwa endela efamba lokomukunda Eeshoke popepi nOshikango shaNgwaalada penya. Efiku eshi lafika lokuya koutenya Hanghome okwelitya moityakaya yaye yomwiya wongobe nelapi laye lomulambidwa litilyana. Ushi kutya nale ovanh ovali hava lambida? Omumati okweli pamo yoo nomomahola omusheka vati okuna elao. Mokufika koutenya, mooxemwen okwa hangamo Onghundungulu imwe tai lutulwa shaashi ohaii oupedi.. Hanghome ovamenhu venya vanhukapo, okwa yamo tati ai valumenhu vaEeshoke hamba omavaya, nghee muli otamu nyengwa oku lutula ombwena ifike opo? Oyo yeefeleinge itandii kwatelwa, twa tumba nale oitenda yailumbu. Yee hakwa nukila ombwa osho, taa! Umhh oixuna oifike peni? Hanghome talika kOmbwa. Inamweno yee otati: uunonanye kwafeleni mkweni talika kOmbwa. Hanghome: meemweno ino piiyaana ombw aame ndiikwete. Inamweno: kufeni mkweni koshi yOmbwa vakwetu! Hanghome: meemweno inokovauka teelela shoye opo tashiya. Ushi nee kutya omumenhu okweya eli denga omusheka, hano moipilikisha yavo nOmbwa omahola hakwa tikako osho, elambidwa kalishi kutalwa, edimba linya kupopya. Inamweno: vamati mkweni tadipawa kOmbwa. Hanghome: meemweno ondeku lombwela nale kutya teelela olufo loye ndee oto kovauka ashike, paife oshimbwa sheni osha ningange omahola. Taa omumati tadiw ondjala kovaEeshoke nee. Hanghome eshi wayukapo mboli elapi laye ola wamo. Ounona tavemu ingida: tate Shitenya elapi loye oleli! Hanghome: shikesho? Ounona: Elapi loye oleli! Hanghome: noshanyokoo! Ounona: elapi loye litilyana oleli! Hanghome: noshanyoko shitilyanaa! Hanghome aya, eima lomukulunhu ehandu, outenya waxulila.
Oixuna oifike peni: Megameno P-square Lyathithi
Efiku limwe ndandja kosekondele meumbo inandi twamo nongolo, ondaya diva komaputu oko kwakala Ndemulitula okanangula aka kange twandja nako kounona, opo ngo ndikelilopote kutya ondeuyapo koo kashiive kutya ngee kaudu ooshikonda noolakwata tava weda oufiku aame.
Mboli eshi ndili kofikola omumenhu ou Ganna naye opo vali helivakele pee, yee hakaume kange nee ngeno vati kopofingo. Efiku olo ondamwene ovanhu tavaanye okuteleka amhe inaihala okuya inaandi shikwata shaashi, i ndishi oyamenena kedimo wa.
Eshi ndeya handiwete ngoo omhunu telikoko mepya mboli haGanna ashike naye ahala mondjuwo, ame ngeno handa pweyamo mweefa akanye wange(omukonda) ngendimu totele aaye twelidimbulula hewa fye otwatulapo detu doshimati ye mboli Ndemulitula oku naye ofye tatale. Shaashi ondandja ndimu hahu mboli ye okushishi nale kutya oinima oyadongala monduda okwelivakamo ndele tashikula Ganna.
Mokuhashiivasha ame handaya ashke monduda haipamhadala kombete aatye otakuti etelela, ame hailipula pamwe okwaya nande okoluhwa hailifudikepo kashona handa papala ashke uufiku wuli mokati. Ame ondatokola ndika nyikife oulayi nokuli, oikumbafa aishe yali kokamutala oyo tuu ndatumbuko amhe keenghango dashihwanda. Limbwesha andje ngaa oko aye e eenhadi ashike demukunda, ye otatokola ashikulenge manga inaakusha.
Subscribe to:
Posts (Atom)